Ko sem bil prvič na čarterskem letu in sem ob pristanku letala doživel navdušeno ploskanje potnikov sem bil presenečen, čeprav mi ni bilo povsem jasno, če taisti potniki ploskajo tudi, ko pridejo na destinacijo z vozilom ali vlakom. Ker se to ne dogaja več samo na čarterjih, ampak tudi pri ostalih letih, si ta fenomen precej lažje razlagam. Ali ploskate ob pristanku letala?

• Sicilija z letalom in avtom v številkah in fotografijah / kaj sem videl in kje sem spal
• Sedim v letalu in razmišljam / strah pred letenjem
• Drag race Lesce / Avti, Biznis, Lajf : Head2Head
• Španski vozniki in njihova kultura vožnje na cestah

Razumem srečo ljudi, ko pristane letalo. Razumem, da je za marsikoga let z letalom stresen. Posledično tudi razumem, da ob pristanku, ko se potnik spet počuti “na tleh,” pride do spontane reakcije in začne ploskati. Potem se zgodi efekt snežene kepe in če ploska eden, začnejo ploskati tudi ostali.

No, ne vsi. In ponavadi ob ploskanju pogledam naokoli in vidim par začudenih obrazov, ki se očitno sprašujejo enako kot se sam. Zakaj hudiča ploskanje. Ja, letala pristanejo, ljudje se izkrcajo in gredo naprej. Si predstavljate, da bi zaploskali prodajalki v lokalni trgovini, ker vam je uspešno poskenirala izdelke in izstavila račun? Malce čudna situacija, kajne?

Ampak naj vsak počne, kar želi. Nekateri bodo ploskali, drugi bomo pa še vedno fascinirani nad tem. Samo čakam, da kdo od sreče potoči solzico sreče. Takrat bom vedel, da je to to.

Objava Ali ploskate ob pristanku letala? originalno objavljena na had blog.

Danes so zaposleni v podjetju Adria Airways na Facebooku objavili čustveno pismo, kjer so med drugim zapisali: 558 nas je, vsak s svojim obrazom, imenom in zgodbo. Na prvo žogo nas povezuje to, da vsi skupaj dnevno zagotavljamo, da naša letala potnike varno pripeljejo do cilja. Nismo le piloti in stevardese, smo tudi operativni center, zemeljske službe, komerciala, klicni centri, podporne službe. 558. Vsak od nas je ključen člen v tej verigi odgovornosti in zaupanja in nihče ni sam sebi namen. 558. Jaz sem si ob tem zastavil preprosto vprašanje – gre zgolj za pritisk na državo, da odpre mošnjo in pomaga Adrii Airways?

• Adria Airways brez dveh letal / da ne bi država slučajno pomislila na državno pomoč
• Adria Airways / Če je nekdo ziheraš in ne prenese, ko ne gre vse po planu, potem je bolje,…
• Adria Airways in njihovi poleti / ko ne veš točno kdaj in kje boš pristal

Vem. Nesramen sem, da sem pomislil na kaj takšnega. Ja, podjetje Adria Airways niso samo lastniki – sklad 4K Invest, ampak so tudi zaposleni, ki so že vrsto let lojalni družbi in ki se trudijo po svojih močeh, da bi pomagali družbi, ki jim daje kruh. Ni mi vseeno za zaposlene, kot mi ni bilo za vse ostale zgodbe, ko so ljudje izgubili svoje službe zaradi neumnih odločitev politike in nastavljenih “managerjev”. Tudi Adria Airways je bila odličen poligon za “plenjenje” in marsikdo si je krepko “omastil” brke. V nekih drugih časih je bilo tudi zelo cenjeno, predvsem pa dobro plačano delo stevardese in vsega ostalega osebja znotraj Adrie Airways.

Vendar se po drugi strani zavedam, da je bila Adria Airways že od nekdaj podjetje, ki smo ga bogato “sofinancirali” davkoplačevalci. Razmere na trgu pač niso bile najboljše za domačega prevoznika in njihove cene niso bile konkurenčne s cenami ostalih, cenejših letalskih prevoznikov. Ljudje pač izbiramo po zmožnostih svojih denarnic in če imamo možnost najti cenejši prevoz, ga bomo tudi uporabili.

Predvsem pa je bil problem Adrie Airways zadnje mesece pomanjkanje komunikacije. Ko je podjetje v krizi, je precej pomembno, da podjetje komunicira. Da obvešča potnike o tem kaj se dogaja z njihovimi poleti, da obvešča zaposlene o razmerah, ki so na trgu. Adria Airways pa se je zavila v molk. Informacije so bile skope, razočaranje in jeza potnikov pa velika – saj nisi mogel planirati ničesar, ker nisi niti vedel, če bo letalo naslednji dan poletelo na ciljno destinacijo. Da o vseh odškodninah zaradi zamud in prestavitev letov niti ne izgubljam besed.

Škoda, ker pod tem pismom zaposlenih ni podpisa osebe, ki ga je napisala. Zanima me namreč, če gre za pritisk na državo, kot sem že zgoraj omenil, saj je bilo vseeno objavljeno na facebook strani Adria Airways, ki zadnje čase zelo malo komunicira preko družbenih omrežij, ali pa si je nekdo od zaposlenih znotraj družbe vzel možnost in to objavil. Seveda lahko vsak po svoje vidi to, sam pa sem vedno znova previden.

Mogoče pa bi lahko “ušesa” navili tistim ljudem, ki so se odločili, da prodajo Adrio Airways skladu 4K Invest, ki očitno ni bilo sposobno voditi letalske družbe. Predvsem pa se ni znalo soočiti s situacijo – glede na to, da so znotraj podjetja ljudje, ki so že vrsto let v tem poslu, bi lahko tole spodnje pismo prišlo precej prej v javnost. Tako pa imam občutek, da gre zgolj za pritisk na javnost in pritisk na državo …

Če vam je bila objava všeč, potem se lahko naročite na moj YouTube kanal, “všečkate” Facebook stran, ali pa mi sledite na Twitterju.

Objava Čustveno pismo zaposlenih v podjetju Adria Airways / gre zgolj za pritisk na državo? originalno objavljena na had blog.

Aeroklub Zagorje ob Savi, ki je bil ustanovljen leta 1990, je na ostankih plazu Ruardi uspel narediti 450 metrov dolgo vzletišče (na katerem je potrebna dosledna short-field in obstructed-approach tehnika pilotiranja) za motorna letala. Prav tako si člani kluba lastija letala, s katerimi “letajo naokoli” – zanimiv je pogled na “letališče” ob nedeljah, ko se zraven njega sprehajajo trume sprehajalcev, nad njimi pa vzletajo letala.

Vzletišče leži 600m severo-vzhodno od centra mesta Zagorje ob Savi na platoju Ruardi, katerega mnogi poznajo po plazu, ki pa je konec koncev sploh omogočil izgradnjo vzletno pristajalnih površin in prostorov našega kluba.
Koordinate referenčne točke znašajo: N 46°08’60” in E 015°00’68”.
Nadmorska višina letališča je 332m oziroma 1090ft MSL. (vir)

Objava Letališče (vzletišče) Zagorje ob Savi originalno objavljena na had blog.

Se zapre odsek avtoceste, na kateri sicer potekajo vzdrževalna dela, od Vodic naprej proti Brniku. In ker sem ravno vozil po nasprotnem pasu, sem imel možnost narediti posnetek te procedure – prav zanimivo je videti kako vse to poteka. Najprej motorist, za njim še en motorist, ob cesti par policistov v avtih (na par kilometrov, vse do Brnika), potem še en motorist in šele za tem konvoj vozil BMW X5, ki so obkrožali avto, v katerem se je Hosni Mubarak peljal – priznam, ne vem v katerem avtu se je peljal! In za njim še cel kup dodatnega spremstva in tudi reševalno vozilo.

Ah ja, lepo je biti predsednik, ko toliko ljudi skrbi za tvojo varnost v deželi na sončni strani Alp. Dejansko me zanima, koliko stane en tak prevoz človeka iz Ljubljane do letališča in mogoče ne bi bilo tako neumno, da bi se takšne protokolarne zadeve odvijale v objektu Brdo pri Kranju, ki je bil pred dvemi leti za to preurejen, če se ne motim?

Objava Ko se Hosni Mubarak pelje iz Ljubljane na letališče Jožeta Pučnika originalno objavljena na had blog.

New York Taxicab Company je leta 1907 v New York pripeljala prve taksije. Danes ima NYC že 13087 taksijev – Yellow Cab, ki so od leta 1967 prebarvani v rumeno barvo.
Pred letom 1996 je bila večina NYC Taksije model Chevrolet Caprice, kasneje, ko so jih prenehali izdelovati, pa so jih nadomestili Ford Crown Victoria. V zadnjem času se pojavlja še cel kup drugačnih modelov, med njimi tudi precej hibridov.

Križišča so v NY ponavadi v večini rumena. In taksiji imajo precej ugodne cene, zato se jih ljudje radi poslužujejo. Namreč prostora za parkiranje je zelo malo in garažne hiše so “svinjsko drage”.

Initial fare………….$2.50
Each 1/5 mile (4 blocks).$0.40
Additional riders……..FREE

Najin taksist, ki naju je peljal na letališče je bil Indijec, ki je leta 1974 študiral v Beogradu, v Kopru je “švercal” cigarete iz Italije in kasneje se preselil v Grčijo. Rekel je, da je z delom zadovoljen, da dobi naslednji dan povsem nov avto, ki se ga že veseli in nama podrobno razložil kako naj prideva v 2000km oddaljen Miami čim ceneje. Če bi si zapomnila, bi bilo sicer kul, ampak sva tudi drugače preživela!

Klik na fotografijo za ostale fotografije

Objava NYC Taxi – Yellow Cab originalno objavljena na had blog.

Let iz Rima v New York naj bi trajal 9 ur in 15 minut. Ampak se je seveda podaljšalo vse skupaj. Namreč vzleteli smo približno 30 minut kasneje in zaradi megle, ki je bila nad letališčem John F Kennedy v New Yorku tako gosta, da bi jo lahko rezal, smo pristali z več kot 45 minut zamude.
Let je bil precej dolg in moje mnenje je, da se na takšno pot ne odpraviš za manj kot teden dni. Ampak ko smo pristali, sem šele odkril veličino letališča JFK. In ko bom čez 4 dni odšel z avtom proti Miamiju, si že sedaj ne predstavljam kako mi bo uspelo priti čez vse te ceste, odcepe, obvoze, križišče… Kaos!

Objava Letališče John F Kennedy New York – pristanek letala originalno objavljena na had blog.

Nekdo ima rad potovanja, drug jih nima. Nekdo ima rad vožnjo z avionom, drug jo nima. Nekoga je strah leta z avionom, nekoga drugega pa sploh ne in v tem celo uživa.
No, jaz se vsekakor bolj najdem v prvih delih teh treh stavkov.

Ampak takle mamo, ko moramo it nekam v svet. In tokrat imam občutek da sem povsem premagal strah, saj sem se soočil z njim na najboljši možni način. Zrl sem mu direktno v oči!

p.s.: na video posnetku je vzlet aviona iz letališča v Rimu, fotografije pa so narejene na letu iz Trsta v Rim! Fotke iz Rima v New York še pridejo, so še v razvijanju!

Objava Letališče Rim – vzlet aviona originalno objavljena na had blog.

Na letališču v Mariboru, ki so ga včeraj preimenovali v letališče Edvard Rusjan (ker je ime Pučnik že zasedeno), je ta vikend potekal letalski miting IAS 08.
Vreme danes je bilo naklonjeno tako pilotom, kot tudi obiskovalcem, ki jih je bilo ogromno. In bilo je zanimivo. Tudi minister Erjavec je imel svoj govor, čeprav je napovedovalka pozabila nanj in naša vojska je iskala nove kadre. No, nad vojaško opremo so bili najbolj navdušeni otroci, kakopak!

Objava International Air Show Maribor 2008 – letališče Edvard Rusjan Maribor – fotografije originalno objavljena na had blog.

Ste že kdaj razmišljali kakšno bi bilo vaše življenje, če ne bi bilo v njem prostora za GSM telefon? Če bi vas zjutraj namesto GSM telefona, kot v starih časih, prebudila budilka. In če bi, namesto da vam GSM telefon kaže čas, v kakšnem predalu poiskali zaprašeno uro in si jo nadeli na roko.

Kaj pa dogovor za pivo s prijatelji? Ali pa z boljšo polovico za kosilo? Za košarko s sodelavci? Za sestanek s poslovnimi partnerji? Ali smo sploh sposobni komunicirati brez GSM telefonije? Si znamo predstavljati svet brez teh zadev?

Blackberry v žepu, da v vsakem trenutku vidimo, če nam je že kdo poslal kakšen mail, GSM telefon v roki, da si dopisujemo preko SMS-ov, bluetooth slušalke, da vedno, tudi na stranišču, lahko odgovorimo, če nas slučajno kdo pokliče.. In še cel milijon primerov, s katerimi se vsakodnevno srečamo.

Kaj pa če bi imeli dan brez telefona? Če imamo letališče Jožeta Pučnika, bi lahko v podpori mobilnih operaterjev Mobitela, Simobila in TušMobila imeli tudi dan brez GSM telefona!

Iščete povezavo med mobilnimi operaterji, letališčem in dnevom brez GSM telefonov? Zaman. Tako kot je nesmiselno ime letališča, tako je tudi dan brez GSM telefonije nesmiselen za operaterje. Vendar upanje ostaja!

Si znaš predstavljati svoj svet brez GSM telefona?

Objava Dan brez GSM telefona originalno objavljena na had blog.

Namesto, da bi uredili Mobikrog, edino pravo dirkališče za avtomobile v Sloveniji, so zdajle sprejeli odločitev, da bo v Cerkljah Natovo letališče.
Odlično.
Prebivalce okoliških vasi je do sedaj motil hrup avtomobilskih motorjev, sedaj pa bo ta hrup zamenjal hrup letal. Ah, ja!

Objava Natovo letališče v Cerkljah originalno objavljena na had blog.