Leto in pol so zdravniki prejemali Covid-19 dodatke. Številke, ki so enormne in prikažejo kako se je “delilo” denar. Tudi neupravičeno, kar v zadnjem času vse pogosteje prihaja na dan. Ker je Slovenija sedaj v 4. valu in imamo najslabše stanje na svetu, se je minister Poklukar domislil, da bi imele študetnke in študetnje 5. in 6. letnikov medicinske fakultete “klinično prakso”, kjer bi brezplačano reševali situacijo v kateri smo.

• Čestitke Janezu / Slovenija po tedenskem povprečju novih okužb postala prva na svetu #sloveniafirst
• Vlada se bo proti 4. valu Covid-19 “branila” s kirurškimi maskami, zaprtjem diskotek in prepovedjo zbiranja ljudi zunaj /…
• Mantra desnice, da volitve ne bi nič rešile ne drži / primer ZDA kaže drugačno sliko
• Pizda, kurba, sodniku bomo jajca strli / nova “zlepljenka” ministra Vizjaka / je že odstopil in zakaj še ne?

Dodatki, ki so jih dobivali “kadri” v bolnišnicah niso bili malenkostni. Ogromni zneski so bili namenjeni za Covid-19 dodatke. Vendar sedaj, ko je kriza ogromna, bi minister Poklukar vpoklical študente višjih letnikov, ki bi jim pomagali pri obvladovanju sitacije, ki ji očitno niso že dolgo časa kos.

Seveda bi študetnje to počeli zastonj. Verjetno bi njihovi “nadrejeni” na kovid oddelkih prejemali bogate dodatke kot so jih do sedaj, kajne? Saj je to tako mišljeno, kajne minister Poklukar? Sicer bi pričakoval, da se temu ne bo reklo “klinična praksa”, ki je seveda “prostovoljna”. Predvsem pa me skrbi kaj se bo zgodilo s temi študenti in z njihovo prakso, ki bi jo sicer morali opravljati?

Ker se vlada in njene strokovne skupine niso pripravile v 19 mesecih na razmere, je sedaj vse preloženo na ramena študentov. Ja, to je ta Slovenija, kjer bodo za številne smrti zaradi nepripravljenosti na razmere krivi vsi drugi, samo tisti, ki so zavozili celotno situacijo pač ne bodo.

Objava Za Covid-19 dodatke v bolnicah so se delili milijoni / študentke in študenti 5. in 6. letnikov naj bi delali zastonj originalno objavljena na had blog.

Danes so v ZD Ljubljana predstavili platformo Awake, ki je namenjena simulacijam nujnih medicinskih stanj s pomočjo obogatene resničnosti. Gre za plod domačega razvoja in pri projektu so sodelovali ZD Ljubljana in podjetja 3fs, Iryo in Microsoft Slovenija. Platforma je namenjena zdravstvenim delavcem, prav tako pa tudi širši javnosti, ki se bo s pomočjo obogatene resničnosti lahko spoznala z različimi medicinskimi stanji in znala ob njih tudi pravilno ukrepati.

• #DSdriver – Citroen DS5 – Andraž Logar in Boštjan Lukša – 3fs in Matic Bitenc – Toshl
• Damian Merlak kupil propadajoče hotele v Bohinju in bo vlagal v Bohinj / končno pozitivna zgodba za Bohinj?
• Nekaj je gnilega v deželi Sloveniji / Sebastien Abramov in primer odrezane roke in vpogled v kartoteko Milojke Kolar Celarc

Za izhodišče so vzeli primer anafilaktičnega šoka, ki zahteva pravilno reakcijo reševalcev in neredko se morajo reševalci s takšnimi primeri soočiti prvič. Seveda je reševanje odvisno od izkušenosti posameznih reševalcev, sedaj pa bodo imeli možnost, da s pomočjo obogatene resničnosti te stvari tudi “trenirajo na suho”.

Pri teh simulacijah bodo lahko poskrbeli za realno stanje (kar pri lutkah ni bilo mogoče doseči) in mu dodajali različne faktorje, ki lahko vplivajo na sam potek reševanja – prav tako pa bodo preko obogatene resničnosti lahko reševalci opazovali kaj se dogaja s samim telesom v različnih časovnih fazah.

Glede na to, da je ta možnost simulacije prostorsko neodvisna, bodo lahko na ta način izobraževali reševalce po celi Sloveniji. V prvi fazi so pripravili primer anafilaktičnega šoka, nadaljujevali pa bodo še z različnimi stanji, kot so septični šok, infarkt in oživljanje.

V bistvu se mi zdi tole en čudovit primer kako lahko tehnologija pomaga pri precej zapletenih procesih, ki jih moramo sprejeti in razumeti. V končni fazi lahko s pomočjo obogatene resničnosti in HoloLensa približamo veliko takšnih in drugačnih stvari tudi nam – laični javnosti.

Držim pesti, da se bo tale domača inovacija (ki je bila financirana z lastnimi sredstvi) prijela in da jo bodo začeli uporabljati tudi preko naših meja. Možnosti uporabe so neomejene! Bravo 3fs!

Objava Awake / platforma za simulacije nujnih medicinskih stanj s pomočjo obogatene resničnosti / 3fs, Iryo, ZD Ljubljana, HoloLens originalno objavljena na had blog.

Zadnje čase se je stroka končno začela pogovarjati o evtanaziji. Vendar gre za medicinsko stroko in bilo bi primerno, če bi v te debate vključili tudi ostale deležnike – civilno družbo, sociologe, filozofe .. Pri evtanaziji ne gre zgolj za medicino, ampak še tudi za vse ostale aspekte na katere je potrebno pomisliti.

• Darovanje organov in tkiv po smrti / online vpis v nacionalni register
• Na koncu vedno pride smrt
• Eno življenje imam, dneva smrti ne poznam

Pri nas evtanazija ni uzakonjena, niti dekriminalizirana, vendar je še vedno tabu tema o kateri se ne govori na glas. Evtanazija je lahko odrešitev za marsikoga, ki živi v bolečinah in je dosegel svojo starost, ali pa se je sam odločil za to in bi se s tem odrešil. V takšnih primerih govoriti o nedotakljivosti življenja, kamor sodi tudi odrekanje, da posameznik sam razpolaga s svojim življenjem, se mi zdi povsem nesmiselno.

O evtanaziji ljudje ne razmišljamo, dokler se nam ne zgodijo – dokler se ne zgodijo našim bližnjim. In šele takrat se zaveš, da se večino časa v življenju ukvarjamo s povsem nepomembnimi stvarmi, kot so dober avto, veliko denarja, drage počitnice. Vendar je življenje še kaj več od zgolj materialnih dobrin. Ampak pred tem si raje zatiskamo oči in živimo v svetu, kjer štejejo Instagram in Facebook všečki. V teh “prostranstvih neumnosti” pač ni prostora za resne debate o življenjsko pomembnih stvareh, ker je pomemben zgolj blišč, ki je posledica bede.

Šele ko je smrt blizu, se zavemo, da je tudi naša pot obsojena na konec, ki se bo zgodil neznano kdaj. Ko izveš, te presune, vendar se naučiš živeti s tem. Ko sem se pred leti soočal z umiranjem babice, sem razmišljal tudi o tem, da bi bila evtanazija dovoljena. Da bi lahko, ko res ne gre več naprej, ampak je vse zgolj samo še bolečina, naredil najtežjo stvar v življenju. Nekomu vzel življenje..

Takrat, malce pred smrtjo babice sem razmišljal takole:

Ko gledaš, kako se telo spreminja, kako počasi babica odhaja, ker nima več moči in volje, da bi še živela, si želiš, da bi samo mirno zaspala. Ali kot mi ona sama reče vsak dan – 89 let je starost, ki je nisem nikoli pričakovala. Sem edina v žlahti, ki je dočakala to starost in tudi moj čas je prišel. Želim si le, da bi zaspala. Da ne bi bilo več bolečine, da ne bi bilo več jutra. Da bi mirno odšla.

Ko sem jo videl, kako od bolečine trpi, sem si želel, da bi imel takšno moč, da bi jo objel.. Objel enkrat za vselej.. In ko bi jo spustil iz svojih rok, da bi se njeno življenje končalo. Da bi izginila njena bolečina in da bi bilo konec vsega zanjo. V bistvu se je sama odločila, da se ne bo bojevala, ker je, kot je vedno rekla – svoje že doživela.

Šele v takšnih trenutkih se zaveš, koliko ti oseba pomeni, ko bi svoje lastno življenje postavil na kocko, da bi ji olajšal njene zadnje trenutke. Ampak spomini bodo ostali za vedno. Tako, kot se še vedno povsem živo spominjam dedka, druge babice, tako je tudi za Tajo del spomina, ki mi bo vedno znova narisal nasmeh na oči, kot tudi izvabil solze..

Ljudje se prepozno začnemo zavedati, da je življenje minljivo. Da je bilo veliko premalo skupnih trenutkov, predvsem pa ugotovimo da so naša življenja postala prehitra, da bi se ustavili in užili, kar smo skozi življenje ustvarjali. Ko narediš to, je ponavadi že prepozno in ti ostanejo le še spomini, lepi trenutki in drobne malenkosti, ki te spominjajo na to.

Objava Evtanazija / sem za dostojno smrt in za javni diskurz o evtanaziji originalno objavljena na had blog.