Bela embalaža. Preprosta ideja, ki jo je pred dvema letoma na trg plasiral Mercator, ko je predstavil belo embalažo za izbrane izdelke Argete, Pinga, Plazme in Medexovih prehranskih dopolnil. Očitno tako dobra ideja, da jo je dve leti kasneje kopiral tudi Hofer in predstavil kokošjo pašteto Ferdo v beli embalaži! Vse ok in prav, ampak hudiča, a greš res delat belo embalažo za pašteto, če je to pred leti naredil že Mercator?

• Namesto da bi se Dars ukvarjal s pretočnostjo prometa, se ukvarja z napisi na totemih
• Logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU je navadno skropucalo nevredno naziva logotip
• Spremenjena celostna grafična podoba Vlade Republike Slovenije / Kdo je tu nor?
• Ali “zvezdniki” plačujejo medijem, da pišejo o njih?
• Nekoč smo stali pred izvozom Črnuče na avtocesti, sedaj že v Blagovici

Ideja o beli embalaži se mi je vedno zdela zanimiva. Bela embalaža je drugačna od vseh tistih barvitih embalaž, ki so na trgovskih policah in s svojimi barvnimi odteneki “kričijo” vzemi mene. Pa vendar ni bil edini smisel bele embalaže to, da bi manj izstopala. Osnovna ideja bele embalaže je, da jo lahko vsak po svoje barva, reciklira in z njo ustvarja.

V bistvu bi morala biti vsa embalaža takšna, ampak to je že drugo tema, ki se je zdajle ne bom dotikal.

Spodaj je primer Mercatorjeve bele embalaže, ki je v uporabi za izdelke Lumpi. In malce pod njo tudi Hoferjeva bela embalaža za pašteto Ferdo.

Naključje? Glede na odmevnost bele embalaže Mercatorja in na vse pozitivne odzive in nagrade .. Ne vem, no. Men ne deluje kot naključje. Je pa res, da se dobre ideje “splača” kopirat, kajne?

Objava Bela embalaža v Sloveniji / prvi jo je uvedel Mercator, dve leti kasneje tudi Hofer originalno objavljena na had blog.

Ko sem prvič zasledil Argetin oglas za ribji namaz s posoško postrvjo sem bil prepričan, da sem jaz narobe slišal. Za posoško postrv še nisem slišal, sem pa slišal za soško postrv. Ampak bistvu je v podrobnostih – Argeta je skupaj z ribogojnico Faronika iz Tolmina pripravila namaz iz posoške postrvi.

• Novi iPhone 12 / štirje novi iPhone telefoni / iPhone 12 Mini, iPhone 12, iPhone 12 Pro, iPhone 12…
• Kuhaj kot chef / kako sem pripravil vegansko sladico češnjeva pregreha z Markom Brinarjem
• Harry’s Piccolo, Trst / chef Matteo Metullio / restavracija z Michelinovo zvezdico na Piazza Unità d’Italia
• Najboljša pizza na svetu / L’Antica Pizzeria da Michele, Neapelj / had testira pizze / ocena 5,0
• Morski koprc aka motar / zelo zdrava in užitna rastlina, ki raste med skalami na obali
• Draga di Lovrana / chef Deni Srdoč / restavracija z Michelinovo zvezdico nad Lovranom

Soška postrv je endemit (žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta) in je zaščitena. Njena značilnost je velika glava in marmorni vzorec (temno siv, rjav, olivno zelen, bakreno rdeč) na sivobeli podlagi.

Argeta pri svoji komunikaciji uporablja ime posoška postrv, kar ni enako soška postrv. Gre zgolj za to, da je posoška postrv rejena v posoški regiji, konkretno v ribogojnici Faronika, kjer vzgajajo postrvi šarenke, ki pa se zaradi načina vzgajanja razlikujejo od navadnih šarenk.

Glede na to, da je Covid-19 kriza prizadela tudi ribogojnico Faronika, je poteza Atlantic Grupe in Mercatorja, ki sta se odpovedala dobičku od prodaje hvale vredna!

Objava Posoška postrv ni soška postrv / ribji namaz Argeta s posoško postrvjo originalno objavljena na had blog.

Lidl se je že pred meseci odločil, da letos v svoji ponudbi ne bo imel pirotehnike. Prav tako so se za podobno potezo odločili v Eurospinu. Pri ostalih večjih trgovcih kot so Hofer, Mercator, Spar in Tuš pa svojim kupcem ponujajo tudi pirotehnične izdelke.

• Recimo petardam in pirotehničnim izdelkom NE! Živali bodo hvaležne
• Petarde? Ne, hvala / #petardeNEhvala #POKvarjeniprazniki
• Wolt / moja izkušnja z naročanjem hrane preko aplikacije Wolt / s kodo S9ZMN dobite 5 evrov

Vsako podjetje, ki posluje na trgu samo določa kaj bo prodajalo in po kakšnih cenah. Povsem razumem, da je za nekatere trgovske verige ta prihodek tako visok, da se mu nočejo odpovedati. Prav tako se zavedam, da se pride do pirotehnike na različne načine – v časih Jugoslavije se je pirotehnika “švercala” iz Avstrije in verjetno je tudi sedaj temu še vedno tako.

Vendar mi je všeč, da imamo že primere, ko so se trgovske verige odpovedale prodaji pirotehnike in s tem dajejo zgled, ki upam, da ga bodo naslednje leto sledila tudi ostala trgovska podjetja.

Sam sem velik nasprotnik pirotehnike, kar sem zapisal vsako leto vsaj dvakrat. Se mi zdi, da se ponavljam kot pokvarjena plošča, vendar se trudim, da bi mogoče še kdo razumel, da tisti pok, ki je za nekoga “čudovit in oh in sploh” za nekoga drugega (predvsem za živali) pa predstavlja grozo …

Sam imam srečo, živim v gozdu, v tišini in miru in me stvar sploh ne “zadane”, vendar po drugih strani sprehod po mestu spravi v nekakšno stanje “prestrašenosti”, ko samo gledam okoli, kdaj mi bo kdo vrgel petardo v naročje, ali pod noge. Definitivno ni prijeten občutek, sploh ob zavedanju, da se zaradi takšne neumnosti lahko izgubi roka, ali poškoduje kakšen drug del telesa.

V Sloveniji je v veljavi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI), ki določa, da je:

• Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja.
• Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo.

In ki predpisuje kazni: Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik oziroma fizična oseba, ki:

• uporablja ognjemetne izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok na krajih, na katerih je njihova uporaba prepovedana ali jih uporablja izven dovoljenega časa (sedmi odstavek 35. člena);
• uporablja ognjemetne izdelke v nasprotju z navodili proizvajalca oziroma ne upošteva splošnih prepovedi (osmi in deveti odstavek 35. člena).

Torej, imamo zakon, ki dovoljuje uporabo “pokalic”, oz. petard in podobnih zadev med 26.12. in 2.1.?? Ali res ne more miniti december brez vonja po žveplu, brez “sesutih” nabiralnikov, košev za smeti, poškodovanih rok, avtomobilov in podobnega, kar je ponavadi kolateralna škoda pohoda “nadebudnežev” s pirotehničnimi izdelki?!

Objava Lidl in Eurospin ne prodajata pirotehnike / Hofer, Mercator, Spar, Tuš zakaj vi prodajate pirotehniko? originalno objavljena na had blog.

Uporaba žvepla v prahu je v Sloveniji prepovedana. Mesu povrne rdečo barvo in svež videz. Pa vendar so inšpektorji ta aditiv našli v mesu, vendar so to odkritje odkrili šele po koncu žar sezone. Meso z žveplom v prahu sta prodajala Tuševa supermarketa v Grosuplju in Lescah, Mercatorjeva hipermarketa Kranj Primskovo in Celje in Interspar v Cityparku Ljubljana.

• Wolt / moja izkušnja z naročanjem hrane preko aplikacije Wolt / s kodo S9ZMN dobite 5 evrov
• Tri leta se že prehranjujem vegansko / ne uživam hrane živalskega izvora
• Afera #kebab / vesel sem, da sem pred skoraj tremi leti spremenil način prehranjevanja

Meso, ki je bilo “dodatno obogateno” s sulfiti je bilo ravno meso za pleskavice in čevapčiče. Tisto meso, ki je že zmleto – sam sem v časih, ko sem še jedel meso vedno izbral kos mesa in prosil, če mi ga zmeljejo pred menoj. Tako sem bil vsaj prepričan, da sem dobil sveže meso in brez “raznih” dodatkov. Očitno pa se sedaj časi spreminjajo in ljudje raje kupijo že zmleto meso.

Očitno je to pogosta praksa mesnic, ki so znotraj trgovin in kjer vnaprej pripravljajo maso za čevapčiče. Ker meso ni več na pogled tako “lepo”, mu očitno dodajo žveplov dioksid (E220-E228) in posledično imajo spet povsem sveže meso. V trgovinah, kjer nimajo svojih mesnic tega niso našli, saj so čevapčiči, ki jih lahko kupite pri njih podvrženi očitno strožjim kriterijem, predvsem pa so že vnaprej pakirani.

Žveplo v prahu ne predstavlja težav za vse, ampak za tiste, ki so občutljivi in imajo alergijo na sulfite in SO2 in lahko pri njih povzročijo reakcije. Ob vsem tem se mi zastavlja preprosto vprašanje – zakaj niso obvestili javnosti takoj o tem? In zakaj so jo obvestili šele sedaj, ko je konec žar sezone?

Objava V mesu našli dodano žveplo v prahu / inšpektorji to odkrili šele po koncu žar sezone originalno objavljena na had blog.

V zadnjih letih smo živeli v poplavi probiotikov – jogurti, prehranska dopolnila, … vse je temeljilo na probiotikih. Vendar je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) novembrra objavila, da že beseda probiotik predstavlja zdravstveno trditev – posledično pomeni, da te besede ne smejo več podjetja uporabljati.

• Hujšanje, joga, prehranska dopolnila, detox, dieta, sladkor
• Krasni novi svet / vsak je lahko, kar si želi biti
• Si to, kar ješ / med vsem ostalim

Kaj so probiotiki? Fran: pripravek, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: zaradi prebavnih motenj je moral uživati probiotike; učinek probiotikov; kapsule probiotika; izdelki, živila s probiotiki.

Probiotiki prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, sintentizirajo vitamine, aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice, ter skrbijo za peristaltiko.

Ko sem pogledal na spletno stran Lekarnar.com sem odkril, da obstaja pri njih v naboru 136 izdelkov, ki so tretirani kot probiotiki. V spletni trgovini Mercator pa je 49 probiotičnih izdelkov.

Sedaj bodo očitno morali proizvajalci probiotičnih izdelkov najti nov buzzword, ki bo opisoval “probiotike” in jim pomagal pri pospeševanju prodaje.

Sicer pa za tiste, ki vas je strah, da brez probiotikov ne boste morali več živeti – podjetja bodo samo odstranila napise, še vedno pa bodo proizvodi vsebovali “probiotike”. Sicer vam sam svetujem, da raje uporabite preizkušene probiotike, ki so vam na voljo doma – kislo zelje, kisla repa, kumarice … Ali pa tudi kombucha čaj, kefir, temno čokolado, banane …

Objava Beseda probiotik prepovedana na živilih in prehranskih dopolnilih / kaj spada med domače probiotike? originalno objavljena na had blog.

O tem, da so Manner napolitanke veganske, sem že pisal. In drži, da jih imam rad za razvajanje. Ne pojem jih toliko, kot sem pojedel “škrinc” (tako se napolitankam reče v Zasavju) v mladosti, ampak priznam, da vedno pašejo. Zanimiv je pogled na ceno Manner napolitank v različnih trgovinah.

• Rad mam škrince / veganske klasične napolitanke Manner
• Deklaracije na živilih in velikost fonta? Komu je to namenjeno?
• Prodajalec v Mullerju / od kdaj sva midva na TI?

Ko sem pred par dnevi ugotovil, da je cena Manner klasičnih napolitank v Hoferju precej nizka, sem jo primerjal še z Mercatorjem in Petrolom. In ker se ponavadi ustavljam ponoči, ko se vračam domov, na Petrolu, sem sedaj presenečeno ugotovil, da krepko preplačam Manner napolitanke.

Kakšne so cene Manner napolitank pri različnih trgovcih:

• Hofer 1,99 eura
• Mercator 2,64 eura
• Petrol 3,59 eura

Precej velika razlika, kajne? Ko sem to tvitnil, me je nekdo opozoril, da Hoferje napolitanke niso enake, kot pri ostalih dveh trgovcih – kar pa se je izkazalo da ne drži.

Drži pa, da imajo v Mullerju Manner klasične napolitanke, ki imajo edine oznako “vegan” že na sami embalaži. Gre za isti proizvod, kot je na voljo v ostalih treh trgovinah, samo očitno imajo novo serijo. Na žalost cene za Mullerja ne vem, je pa nekje pri ceni v Mercatorju.

To, da so izdelki najdražji na Petrolu je povsem jasno, ampak da je cena tako višja, kot drugje, pa me je precej presenetilo. Tudi to, da je cena v Mercatorju za pol eura višja od Hoferja, je zanimivo. Ampak vsak trgovec si sam postavlja marže in vsak trgovec sam določa cene izdelkov.

Očitno bom moral postati pozoren na cene tudi ostalih izdelkov, saj se lahko na ta način precej privarčuje!

Objava Cene Manner napolitank / Hofer 1,99, Mercator 2,64, Petrol 3,59 originalno objavljena na had blog.

Mercator Šiška danes odpira svojo prenovljeno trgovino. Ja, včeraj sem bil na otvoritvi in ugotovil, da se precej približuje trgovini, ki bi si jo jaz želel – preprosto, z veliko zelenjavno “tržnico”, predvsem pa pregledno in zelo pametno postavljeno. Mercator v Šiški mi je všeč. Ampak..

• Zakaj so ponoči prazna parkirišča pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš?
• V Mercator po pivo / PivoFest
• Mercator je prodan Agrokorju
• Mercator oglas na naslovnici Dela, Večera, Dnevnika / #topshit

Par dni pred otvoritvijo (ki bo uradno danes) je družbena omrežja preplavila fotografija citylight oglasa, ki je bil narejen na pol. No, v bistvu je bil narejen do konca, vendar je imel kup napak. Hrvaški tekst, manjkale so črke.. Nekaj, na kar ne bi bil nihče ponosen. Predvsem pa je bil ta oglas takšen, da so se vsi nad njim zgražali.

#mercator resno #oglas pic.twitter.com/T7dSrFrPNL

— Gregor Hribar (@Gregorh1) July 19, 2016

Jaz se ne bom spraševal ali je bil ta oglas “fake” in namenjen “PR stuntu” ali pa je bil resnično skropucalo, ki ga je nekdo poslal v tisk – ker je bilo toliko permutacij vmes, da je pač nekdo izbral napačno datoteko.

Dejstvo je, da je oglas s toliko napakami dosegel svoj cilj. Vsi so govorili o njem. V nasprotnem primeru ne bi nihče opazil tega oglasa v poplavi vseh ostalih. Predvsem pa se o tej otvoritvi ne bi niti govorilo. Ko podjetje da na tehtnico – par ljudi, ki zaradi tega oglasa ne bodo več odšli v Mercator in brezplačno promocijo, ki jo je težko kupiti za “ornk” denar, potem verjetno prevlada slednje. V tem primeru je Mercator imel naslednji dan zamenjane citylight oglase in svet se je mirno vrtel naprej.

Tale primer je dejansko odraz stanja v Sloveniji na področju oglaševanja. Samo provokacija, ali pa užalitev ciljne populacije pripelje do odziva – odziva na družbenih omrežjih, odziva v resnih medijih. Vse ostale zgodbe gredo mimo nase. Ali to pomeni, da nas čaka obdobje takšnega marketinga v prihodnosti? Upam, da ne. Ampak vsake toliko časa pa je prav prijetno doživeti kakšno takšno akcijo in branje vseh negativnih komentarjev, ki se zgražajo nad tem!

Če za tem stoji agencija – kapo dol. Če se je to Mercatorju dejansko zgodilo (informacije o tem verjetno ne bodo nikoli jasne), pa je bila njihova stoična drža odlična in so super rešili zadevo.

Mercator Šiška je odprt in zanimiv. Predvsem pa zelo sodoben. In lep.

Objava Na kaj sploh ljudje še reagiramo / primer Mercator Šiška in citylight oglas originalno objavljena na had blog.

Vedno, ko se ponoči vozim mimo parkirišč pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš, se mi poraja isto vprašanje. Zakaj so ta parkirišča ponoči osamljena in prazna? Zakaj jih trgovske verige ne izkoristijo in jim vdahnejo ponudbo? Zakaj se na parkiriščih nič ne dogaja?

Da ne bo pomote. Ne poznam “zakonov”, ali ureditev, ki jih imajo trgovci kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš. Verjetno z razlogom do sedaj še ni nihče ponudil svojega parkirišča za kakšne dejavnosti, ki bi bile zanimive, predvsem pa bi vdahnile malce več življenja na svoja parkirišča. Če bi bila zanimiva ponudba, bi bila parkirišča pred trgovskimi centri, ali pa trgovinami precej obiskana.

Mogoče je razlog v tem, da bi morali na parkiriščih imeti varnostnike in če se karkoli zgodi komurkoli na parkirišču, potem za to odgovarja trgovska družba? Ugibam, ne vem. Sicer pa ne razumem, zakaj se nihče še ni spomnil, da bi na parkirišču pred trgovskim centrom postavil “burger joint”, kot je Lars&Sven, Hood burger, ali 7 Burger.

Kaj bi jaz postavil na prazna parkirišča pred trgovine?

Osnovna ideja je dokaj preprosta. Poleti bi na parkirišču pripravil “kino na prostem / drive in kino” – projekcija filma, dekice in hrana, ki je povezana z blagovno znamko parkirišča, na katerem se projekcija odhaja. Z drugimi besedami – “FerFud” za parkirišča. Sploh ni potrebe, da bi bila hrana kuhana. Lahko bi bili samo izdelki, ki so tudi sicer v ponudbi in bi s tem delal dober branding, mladim pa bi ponudil možnost zanimivega preživljanja prostega časa.

Športne aktivnosti na parkiriščih. Zakaj se ne bi zvečer na praznih parkiriščih rolalo, skejtalo, longboardalo. Če smo pred leti ob prvem snegu vsi leteli na Rudnik, kjer se je “driftalo”, bi tudi sedaj marsikdo prišel pogledati, ali pa celo tekmovati z drugimi v različnih športih.

Food trucki / burger jointi na parkiriščih in ponudba hrane. Bodimo realni. Burgerji so “in” in ljudje jih radi jemo. Burger jointi rastejo kot gobe po dežju in Hood Burger / Lars&Sven sta dokaz, da je pozicija poleg trgovskega centra zelo dobra lokacija. Sicer še vedno ne razumem povsem, zakaj se tudi drugi ponudniki ne odločijo za tako frekventne lokacije, predvsem pa zakaj ni več takšnih burger jointov – ali pa česarkoli drugega na samih parkiriščih?

Food trucki?

Food truck so nekaj, kar bo zaznamovalo to, ali pa naslednje leto. Njihova mobilnost, predvsem pa zmožnost, da kjerkoli pripravijo večje količine hrane je prednost, ki bi jo morali znati izkoristiti lastniki teh vozil. V bistvu pogrešam “Huda kuha” prikolico, ki je bila popestritev lanskega leta.

Če bi food trucki imeli določeno pot vsak teden v Ljubljani, bi se jih ljudje navadili – skočili bi na malico pred stavbo in uživali v dobri hrani? Boljše, kot pa se vsak dan prehranjevati v isti restavraciji. Dokaz za to je bila lanski eksperiment Hude kuhe, ki je bil vsak dan takoj razprodan. Koncept, ki bi ga marsikdo moral izkoristiti in tako dokazati, da so preproste ideje najboljše.

Kaj pa realnost?

Upam, da se bo kmalu v Ljubljani, ali bližnji okolici odprl kakšen nov “burger joint” na parkirišču. Namreč, ko skočim v trgovino, mi paše še malce “junk fooda” – ne toliko, kot je McDonalds hrana junk, ampak nekaj, kar ima okus in kar ne izgleda povsem plastično.

Zakaj se trgovske znamke same ne odločajo za popestritev ponudbe pred njihovimi trgovinami ne vem. Je pa škoda, ker se na njih nič ne dogaja. Vdahniti parkiriščem malce življenja in poskrbeti za to, da imajo ljudje možnost izbire. Mogoče pa se bo našel kdo, ki bo razumel o čem govorim in bo naredil finančno analizo takšne ideje in potem nas bo pričakala kino predstava na parkirišču pred trgovino in njihove lastne kokice in njihova lastna pijača. Če k temu dodajo še dekco in ne bo deževalo, pridem še jaz, čeprav nisem več “fan” velikih dogodkov.

Objava Zakaj so ponoči prazna parkirišča pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš? originalno objavljena na had blog.

Ja, prav ste prebrali. Zlobni tujci kupujejo podjetja v Sloveniji. Kmalu bodo pokupili vse, kar je bilo nekoč nekaj vredno, vendar se je skozi čas samostojne Slovenijo tudi to spremenilo. Srebrnina je postala drek in tujci so prišli v Slovenijo in pokupili podjetja – Adria Airways, Mercator, Pivovarno Union, Radenska, Fructal.. In še bi lahko našteval.

• Zastoji in kolone na cestah po Sloveniji / zakaj jih ne izkoristimo?
• Bohinjsko jezero / Bohinj in gostinska ponudba
• Električne polnilnice in infrastruktura za električna vozila v Sloveniji
• Ljubljana, mesto za snemanje oglasov – Dragons of Atlantis

Podjetja, ki so jih kupili tujci bi zelo preprosto lahko kupili tudi Slovenci. Če bi imeli denar in če bi imeli vizijo. Večino podjetij, ki so jih kupili tujci niso zaprli, ali pa preprodali premoženje, ampak so vložili dodaten kapital in začeli razvijati svojo vizijo.

Kje je torej problem? V tem, da v Sloveniji ni ljudi, ki bi bili pripravljeni financirati takšne podvige? V tem, da je lažje kritizirati in pizditi, kot pa nekaj narediti in spremeniti? Ali pa je preprosto dejstvo, da tuja podjetja obstajajo zato, da lastnikom prinašajo dobiček – ja, težko je verjeti v to, kajne? Očitno Slovenci ne znamo tako dobro upravljati s svojim premoženjem, da bi bili sposobni kreairati dobičke, ali pa je bilo “lastninjenje” Slovenije izvedeno precej napačno. Ampak za razmišljanje o tem je krepko prepozno, kajti tujci so tukaj in znajo se obnašati poslovno.

Verjetno res ni nihče od nas pričakoval, da bodo tujci, ki so kupili podjetja v Sloveniji delovali dobrodelno? Kapitalizem je to in dejstvo je, da ga pri nas ne razumemo povsem pravilno. Živeli smo v nekih drugih časih in za objokovanje tistih časov je ene 25 let prepozno.

Očitno Slovenci ne znamo s svojimi podjetji pravilno upravljati, tujcev pa si ne želimo! There ain’t no such thing as a free lunch. Boljše bi bilo očitno, če bi podjetja propadla, ali pa umirala na obroke, kot pa če ta podjetja ustvarjajo dobiček. Ne, tega pa ne bomo dovolili. Zlobni tujci, ki so prišli v Sloveniji z denarjem, pri nas niso dobrodošli. Raje vse skupaj uničimo in “zapufamo” in mi bomo raje pizdili ves čas nad vsemi, ki še niso izgubili upanja nad Slovenijo. Slovenci smo ga, tujci očitno ne, ker verjamejo v nas, naše ljudi in to, da se dajo stvari spreminjati. Škoda, ker mi ne razumemo tujcev in njihove logike!

Objava Zlobni tujci bodo pokupili celotno Slovenijo! originalno objavljena na had blog.

Ne kupujem časopisov. Posledično sem prikrajšan za marsikateri oglas, ki je namenjen tiskanim medijem. Podobno, kot današnja oglaševalska akcija Mercatorja, ki ima oglas na naslovnicah Dela, Večera, Dnevnika. Če ne bi obstajali družbeni mediji in komunikacijski kanali, ki jih spremljam, sploh ne bi vedel za to akcijo.

• V Mercator po pivo / PivoFest
• Mercator je prodan Agrokorju
• Mercator oglas – Leni in Mali: nizke in najnižje cene
• Ne, nimam kartice ugodnosti/zvestobe in ne zbiram točk!

Zakaj se mi zdi ideja super?
Po odzivih in pizdenju na Twitterju, imam občutek, da je agencija, ki stoji za to akcijo, dosegla svoj učinek. Namreč veliko ljudi je opazilo “oglas”, kar se za večino ostalih oglasov v sedanjosti težko reče.

Ni samo oglas, ampak je tudi zgodba. Je content – je tisto, kar sedaj vsi prodajajo, le redki pa znajo to tudi opravičiti. V tem primeru gre za zgodbo o domačih izdelkih. Ja, še vedno se nekateri trudijo s tem. In Mercator ima v svoji ponudbi izdelke iz preko 70 slovenskih domačij in kmetij.

Akcija ni samo na enem komunikacijskem kanalu, ampak ima svojo pojavnost tudi v predstavitvenem filmu na YouTubeu in na pristajalni strani na https://mercator.si/radi-imamo-domace/radi-imamo-domace/.

p.s.: tudi zanimiv nabor “ambasadorjev” imajo! Čestitam agenciji, katerikoli že, ki stoji za tem oglasom!

Danes v trgovini ni lahko najti casopisa. pic.twitter.com/j07goKDibl

— Nataša Štefe (@tanatasa) May 12, 2016

Tole pa je res medijska prostitucija. pic.twitter.com/fD6xj3W04A

— Staš Zgonik (@SZgonik) May 12, 2016

Naslovnice treh današnjih časopisov. Rahlo nadležno. pic.twitter.com/QG8hjdNMAh

— Ana (@Kjutipaj) May 12, 2016

Radi imamo domače
Radi imamo domače in radi imamo vas, naše kupce, zato vam želimo ponuditi le najboljše. Kot največji podpornik slovenskih pridelovalcev smo razširili našo ponudbo z več kot 800 vrstami novih, domačih izdelkov. V več kot 300 prodajalnah boste lahko odslej na stojnicah in policah Iz domačih krajev kupili pristne domače izdelke več kot 70 slovenskih domačij in kmetij.

Objava Mercator oglas na naslovnici Dela, Večera, Dnevnika / #topshit originalno objavljena na had blog.