Limke in gaserji? Ste v teh dneh prvič slišali ti dve besedi? Niste edini. Veliko nas je “boomerjev,” ki smo začudeni gledali, ko sem pred časom ti dve besedi prvič slišali. Gre za sleng mlajših generacij in z besedama limke in gaserji opisujejo mlajše pripadnike balkanske subkulture. Limke so dekleta, gaserji so fantje. V naših časih smo temu rekli “čefur” – ker ta beseda je opisovala “attitude” in ne nacionalnost. Spodaj bom poskusil vleči paralele med nekoč in danes.

• Klemen Traven / podmladek SdS / Čefur: oseba, ki govori srbohrvaščino, je huligan v osnovni šoli in volilec komunistov po 18. letu starosti #nebomtiho
• Sovražni govor v Sloveniji obstaja, vse več ga je in nihče ga ne sankcionira / Klet™ #nebomtiho
• Zakaj Ljubljana ne postane mesto muralov?

Značilnost limk in gaserjev so trenirke ali oprijete kavbojke ali hlače. V naših časih so bili to “šuškavci,” nikomur pa ni prišlo na misel, da bi nosil oprijete kavbojke, ker tega takrat ni bilo. Limke in gaserji nosijo superge – večinoma “najkice”. Tudi v naših časih so bile “adidaske” del oblačenja “čefurjev”. Niso bile zgolj znamke Adidas, ampak tudi ostale znamke.

En del moške garderobe se očitno ni spremenil – “pederuše” oz. tiste torbice za čez ramo. To je bilo nekoč in to je še vedno del obvezne opreme “gaserjev”. Gaserji “furajo” električne skiroje, “čefurji” pa so raje avtomobile – tudi ukradene, ali pa “vespe,” ki po možnosti niso bile njihove. Slednji so tudi nosili bele “štumfe,” ki so tudi del sloga oblačenja “gaserjev”.

Limke in gaserji uporabljajo, “trdi L” in uživajo ob balkanski glasbi. Tudi to se ni spremenilo. Tudi “čefurji” nekoč so imeli svoje “sleng” in poslušali balkansko glasbo. Spremenili so se samo avtorji glasbe in zvrst. Sedaj mladi v tej glasbi iščejo svoje idole – “bahato” in “bling bling,” včasih je bilo to sicer malce drugače, ampak vseeno je šlo za precej podobne vzorce.

Gaserji tudi “pufajo” oz. vejpajo, kar naj bi bila značilnost. No, “čefurji” so ponavadi kadili. In bili glasni v lokalih. Ker jih je bilo vedno več skupaj, so bili glasni. Tudi gaserji so podobni in imajo podobno obnašanje. No, gaserji in limke “hengajo” v McDonaldsu, medtem ko so čefurji bili prisotni v lokalih, kjer so tudi delali “sranje”.

Sicer ne vem kako je s športnim udejstvovanjem limk in gaserjev – ampak čefurji so imeli radi šport – nogomet še posebej. Mogoče pa je v tem razlika med to subkulturo in čefurstvom?!?

V bistvu je ogromno paralel med limkami in gaserji in čefurji, kot smo jih nekoč poznali. Kot sem že omenil, čefur ni bil zgolj človek iz držav ex Juge. To je bil “attitude” – način obnašanja, oblačenja in pogovarjanja. Tudi limke in gaserji niso nacionalno omejeni, ampak v to “subkulturo” spadajo mladi različnih narodnosti. Gre za “attitude”. Gre za iskanje svojega prostora pod soncem in nekaterim je všeč ta “trdi L” in ta slog oblačenja.

Se spomnite, ko so bili pred leti na “sceni” hipsterji? Pa pred tem še n-različnih subkultur? Sicer je težko primerjati subkulture iz različnih obdobij, ker nekateri so bili proti vsemu, drugi pa so samo odkrili nov “lifestyle” in niso bili družbeno kritični.

Čez par let, ko bo ta sociološki pojav minil, se bodo marsikateri starši oddahnili in bodo veseli, ko bodo mladi odkrili kakšno novo subkulturo in jo bodo želeli pripadati. Do takrat pa bo to precej naporno obdobje za starše in tudi za otroke, ki se trudijo, da bi našli svoj prostor v takšnih skupinah.

Objava Limke in gaserji / kdo so to? originalno objavljena na had blog.

Če sem do sedaj trdil, da so mladi apatični in da se jim ne da spreminjati sveta okoli sebe – od danes tega ne trdim več. Podnebni štrajk, ki se je dogajal danes na Kongresnem trgu mi vrača upanje, da si mladi želijo drugačen svet kot je ta v katerem sedaj živijo. Da jim ni vseeno za naravo in da jim ni vseeno za svet v katerem bodo oni čez leta živeli.

• Podnebni štrajk / Greta Thunberg je navdih mladim, da bodo protestirali za podnebno ukrepanje v več kot 1000 mestih
• Kaj se zgodi, če elektrike ni / Slovenija potrebuje #JEK2
• Ko postanejo slamice največji problem onesnaževanja narave … veš, da je svet v riti …

Priznam, pričakoval sem, da bo na podnebnem štrajku par sto mladih. Pričakoval sem, da bodo ta štrajk uzurpirale politične stranke in ekološka gibanja. Pa vendar sem se motil. In vesel sem, da se motim v takšnih primerih.

Ni bilo par sto mladih, ampak par tisoč mladih. Nihče ni uzurpiral dogajanja, čeprav so se nekateri trudili, da bi si na pleča pripeli medaljo za to “štrajk”. Predvsem pa me veseli, da mladi razmišljajo in da so kritični do dejanj odraslih in politikov, ki imajo v svojih rokah škarje in platno. Predvsem pa me veseli, da se zavedajo, da imamo sam en planet in da ni plana b.

Kapo dol organizatorjem! Spodaj pa so konkretni ukrepi mladih za podnebno pravičnost:

1. Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti.

Svoje politike, proračunska sredstva in preostale mehanizme naj usmeri v reševanje podnebne krize in omejitev rasti globalne temperature na največ 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. S tem ne bo le ohranila prihodnosti mladim ter preprečila nepotrebne smrtne žrtve in gospodarsko škodo, temveč bo sočasno zagotovila ljudem in okolju prijazen razvoj, nova, kvalitetna delovna mesta, čistejše in ohranjeno okolje, prijaznejša mesta za ljudi, ne avtomobile ter polnovredno in lokalno prehrano. Ob tem naj s spodbujanjem elektrarn v skupnostni lasti, stanovanjskih zadrug s pasivno gradnjo, skupnostnih vrtov, somobilnosti in drugih kolektivnih praks omogoči hitrejšo širjenje podnebju prijaznih projektov, prenos moči na ljudi in vzpostavljanje med seboj tesno povezanih skupnosti. Za pripravo ukrepov naj vlada vzpostavi delovno skupino, sestavljeno iz vladnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov, hkrati pa naj spodbuja, aktivira in vključuje širšo javnost.

2. Zahtevamo takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna ter pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo.

Začetni ukrepi naj predvsem obsegajo zeleno davčno reformo (razširitev in dvig stopnje okoljskih davkov, zbrani denar naj se nameni za zelene, ljudem prijazne investicije), ukinitev okolju škodljivih subvencij (vračila in izjeme pri plačevanju trošarin na energente za pogonska goriva, znižana stopnja DDV na fitofarmacevtska sredstva, podpore soproizvodnji toplotne in električne energije na fosilna goriva, vračanje stroškov za prevoz na delo, idr.) ter zelene, socialno smiselne naložbe (spodbude za vzpostavitev skupnostnih elektrarn na obnovljive vire energije, investicije v železniški in avtobusni prevoz, pospešeno izvajanje in širjenje ukrepov učinkovite rabe energije, vzpostavitev podjetij za izdelavo obnovljivih virov energije, ukrepi s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije za šibkejše, idr.)

Ukrepe, pripravljene znotraj gibanja Mladi za podnebno pravičnost, smo 15. marca 2019 naslovili na Vlado Republike Slovenije, parlamentarne stranke ter druge relevantne skupine in posameznike.

3. Zahtevamo ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila pravičen načrt zaprtja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje najkasneje do leta 2030 ter plan prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost.

Delovna skupina naj bo sestavljena iz državnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delavcev, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov različnih disciplin, hkrati pa naj spodbuja, aktivira in vključuje širšo javnost. Plan pravične tranzicije naj obsega predvsem ukrepe za prekvalifikacijo, prezaposlitev, finančno kompenzacijo in predčasno upokojevanje delavk in delavcev ter dodatne napredne, zelene in socialno smiselne spodbude in investicije v regijo. V ta namen naj se vzpostavi tudi posebni sklad za pravični prehod, v katerega naj se steka del sredstev, zbranih preko višjih okoljskih in ogljičnih davkov podjetij, evropska sredstva za prehod v nizkogljično družbo, del sredstev iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS) in drugi finančni mehanizmi.

4. Zahtevamo pospešen prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter ukrepe za sonaravnejšo kmetijstvo.

Ukrepi naj predvsem obsegajo preusmeritev subvencij iz živinoreje na pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora do konca leta 2025, ukinitev industrijske živinoreje v Sloveniji do 2030 in obdavčitev živil glede na njihov okoljski odtis. Tako zbrana sredstva naj se nameni predvsem omogočanju cenovne dostopnosti ekološko pridelane hrane rastlinskega izvora tudi šibkejšim. Prav tako zahtevamo vlaganja v ozaveščanje prebivalstva o možnih nadomestilih za izdelke živalskega izvora in škodljivih vplivih živinoreje na okolje. To mora med drugim zajemati jasno označevanje prehrambenih izdelkov z informacijami glede vpliva pridelave in izdelave določenega izdelka na okolje.

5. Zahtevamo 40-odstotno znižanje emisij v prometu do leta 2040 glede na leto 2005.

Cilj naj se doseže predvsem preko ukrepov in politik za spodbujanje javnega prevoza, hoje, kolesarjenja, somobilnosti in drugih oblik trajnostne mobilnosti ter sočasnega odvračanja od preostalih, okolju in družbi škodljivih oblik transporta (znižanje števila parkirnih prostorov v centrih mest, postopna, socialno sprejemljiva internalizacija zunanjih stroškov goriv, sprememba vračanja stroškov za prevoz na delo, idr.).

Objava Podnebni štrajk v Ljubljani / bravo organizatorji in vsi udeleženci! originalno objavljena na had blog.

“Kako se ne strinjaš z demonstracijami? Pa saj ti tudi bežiš iz Slovenije …”, me sredi večerje ustavi mati. “AMPAK JAZ BEŽIM PRED LJUDMI”, je skoraj eksplodiralo iz mene.

Veste, moja mati preveč spremlja dnevne medije in se s trenutnim dogajanjem v Sloveniji strinja. Demonstracije pa to. Hura, ljudstvo se oglaša, huliganstvo se pač dogaja, na internetu se ne moreš nikamor obrnit, da ti ljudje ne bi težili z vsem skupaj. Priznam, na trenutno sociopolitično situacijo v Sloveniji se ne spoznam. Kdo so kandidati na volitvah sem izvedel dva dni preden so bile, bojda bodo kmalu še ene, ker se v prejšnjih nismo uspeli zmenit. Ne vem. Nepomembno je. Brez posledic.

Zdaj se po celi Sloveniji dogajajo nekakšne demonstracije in razen hashtaga “#gotofje” ne vem ne za kaj se gre, ne komu so demonstracije namenjene, še najmanj kaj poskuša ljudstvo z njimi doseč. Vse skupaj se mi zdi kot, tisti prizor v trgovini: Petletnik se vrže po tleh, tuli na vse pretege, solze tečejo v potokih, mlada mamica pa zraven nemočno stoji in se nasmiha mimoidočim. Češ, “Saj mu nič nočem, obljubim, res ga ne pretepam in odlična mamica sem. Samo tele čokoladke si pa res ni zaslužil …”

Vsi ji pomenljivo prikimavajo. Saj razumejo, otrok ne more dobiti vsega kar se mu sprdne.

Ti isti ljudje zvečer pridejo domov in začnejo pizdakat česa vsega jim drzava ne podari. Kakšni prasci so na oblasti, hudičevi tajkuni samo kradejo in bohnedaj, da bi kdorkoli moral za svojo blaginjo migniti s prstom.

O ne, to pa ne!

In zdaj imamo po celi Sloveniji demonstracije, ljudstvo pizdaka, tajkuni se tresejo v svojih palačah, politiki se nam smejejo v brk. Itak so nemočni in kdorkoli bo pač pristal na oblasti bo počel točno isto. Morate se zavedati; Slovenska politika ni nič več kot reality show. Nekaj, da zamoti zdolgočasene množice. Dogaja se na popolnoma istem nivoju kot kak Jersey Shore ali Big Brother, Gostilna in Hell’s Kitchen sta že na previsokem nivoju za resno primerjavo. Tudi to koga volimo, koga ne volimo in kaj se v naši politični sceni dogaja ima približno enako težo kot kdo “ostane v hiši”.

Smo pač mala inkonsekventna državica, tam nekje na jugu Evropske Unije, z našo ekonomijo in dobrimi dvemi milijoni prebivalcev ne moremo vplivati na nič. Lahko se kvečjemu igramo v svojem peskovniku. Konec koncev, odkar smo dosegli prost prehod delovne sile z EU, se nam niti v našem peskovniku ni več treba igrat. Nihče ti ne brani odhoda.

Tako da, slovenska politika … ha.

Da se vrnem na tezo iz uvoda. Zakaj se trudim čimprej izselit iz Slovenije? Gre preprosto za odnos ljudi. Ljudi, ki raje pizdakajo po ulicah, ki so vsi vzhičeni, da se je “zgodila ulica”, kot pa, da bi za boljše stanje v lastni državi naredili kaj konstruktivnega.

Kako so včasih rekli “Tisti, ki je v življenju kaj pametnega naredil, naj vrže prvo granitno kocko”? Nekaj takega. Vse preveč ljudi joka, da so tajkuni po krivem obogateli na račun ljudstva, da je naša oblast za en drek in da je Slovenija … bla bla bla. Shut up.

Če je tako preprosto na tajkunski način obogateti, pa dajte še vi. Aja, a veze in poznanstva da rabite? Ja pa si jih pridobite. Nočete, ker ker je pretežko, ker zahteva trud in razmislek, cell taktiziranje, ker vi ste pa res, čisto res, preveč pošteni za take stvari?

Ja, tough titties, brez nič ni nič.

Slovenija je svobodna država. Vsak ima točno toliko, kolikor je drugim vrednosti ustvaril. To načeloma denar _je_. Jaz nekaj naredim zate, ti me proporcionalno nagradiš. Pred leti sem na RTV videl prispevek, kjer je neka ženska udrihala čez državo. Šlo je nekako takole: “Zaprl so mi fabriko v Vrhniki! Zdej nimam od česa žvet! Pravijo, da grem lahko delat v Ljubljano, ampak to ni fer! Država mi mora zagotovit službo v domačem kraju.”

Takrat sem vedel, da v tej državi nimam kaj počet.

O slovenski ekonomski situaciji morate vedeti samo eno: v zadnjih nekaj letih so samo tehnološki startupi ustvarili 150 delovnih mest. Navkljub vsesplošni ekonomski krizi, pizdakanju da ni služb in tako naprej.

Bam, 150 delovnih mest. Iz nule.

Na TSStartup se je prijavilo slabih 80 frišnih podjetij. Največja težava ambicioznih mladih podjetij? Pridobit delovno silo. Objavijo razpis za delovno mesto in se prijavi nekaj deset ljudi. Tiste, ki dejansko kaj znajo bi lahko štel na prste ene roke.

Še več pa se jih sploh ne prijavi, slovenčkove sanje so redna službica, z minimalno odgovornostjo, skoraj minimalno plačo in zagotovljeno delovno mesto za naslednjih 30 let do penzije. Zvečer v gostilni pa seveda udrihanje čez državo in grde kapitaliste.

Žalostno.

Pa dobro, razumem generacijo svojih starih staršev, oni so upokojeni in zdaj se jih stiska pri pokojnini, ki so jo celo življenje vplačevali. Naj jim bo, to res ni lepo … po drugi strain pa so lahko že celo svoje življenje varčevali. Pa tudi generacijo svojih staršev nekako razumem. Res zna biti kar jeba, če pri 50-ih ostaneš brez službe. Težko se boš preusmeril v popolnoma novo panogo. Sicer se da, a volje nekako več nimaš. Lažje je pizdakat.

Nikakor pa ne razumem svoje generacije.

Vsakega, ki mi začne jokat, da nikakor ne dobi službe bi najraje na gobec. Če mi potem še omeni, da je doštudiral neko čudno družboslovje ali bohnedaj nekaj filozofskega, bi ga na gobec najraje kar dvakrat. Naravoslovni sektor pa že desetletja joka, da nima koga najet in uvaža ljudi s celega sveta. Ja, tudi amerike in podobno.

Da sploh ne omenjam zalege, ki je vsa presrečna, če dobijo službo za pet eurov na uro. Jebemti a se nič ne ceniš!? Marš v tujino delat za resen dnar, če se ti ne ljubi v Sloveniji malo pogajat zase in svoje znanje.

No ja, mogoče pa samo jaz zivim v nekem čudnem mehurčku, kjer je svet super, pošten in gre skoraj vedno vse kot po maslu. Službo sem si pred dvemi meseci ustvaril sam, dela imam več kot dovolj … ta teden že težim prvemu prijatelju naj mi priskoči na pomoč, ker v dnevu ni dovolj ur, da bi vse opravil sam.

Res pa, da sem zmagal na skoraj vseh loterijah življenja. Sem mlad bel moški. Ne preveč grd, z relativno koristnim možganjem, rojen v svobodni državi. Že pri 10-ih letih so me zanimanja usmerila v računalništvo – panogo, ki bo še vsaj nekaj desetletij “šla na gor”. Razen tega, da sem bolj nizke rasti in, da je doma bila samo ena plača, življenje res igram na najlažji nastavitvi. Pa kljub vsemu, prepričan sem, da vsak, ki je pripravljen delat, ki dejansko _zna_ delat, bo brez problemov dobil službo. Obljubim.

Samo, ljubčki moji, baby boom generacija je že davno mimo. Mi bomo morali za svojo blaginjo sami kaj narest, država in politika nam ne bosta dali nič. Pustimo te stvari starim prdcem, ki so v življenju že postorili, kar so mislili, mi pa raje naredimo kaj koristnega za lastno prihodnost.

The other shoe -> http://en.wiktionary.org/ – nova kategorija, kjer bom gostil zapise, ki si zaslužijo svoje mesto na spletu!
Tokratni zapis je izpod tipk Swizca, ki piše blog A geek with a hat in ga lahko sledite na Twitterju @Swizec

Objava Vsi pizdakajo, nihče ne bi delal – gostujoči zapis originalno objavljena na had blog.