Kino Šiška – Prostor urbane kulture, bo odprl svoja vrata v petek 28.8.2009, s koncertom skupine Pankrti. Dogodek je zaprtega tipa, vendar me je moja radovednost pripeljala do vstopnice.

Pred časom mi je Davorin namignil, da naj bi se Pankrti spet zbrali ob svečani otvoritvi kina Šiška. In povedal mi je tudi datum – to naj bi se zgodilo že pred 14 dnevi. Ker si priložnosti, da bi slišal Pankrte nisem želel zapraviti, sem preko spletnega obrazca povprašal kako je s kartami za dogodek in zraven pustil tudi svojo telefonsko številko.
Čez par minut mi je zazvonil telefon in na drugi strani me vodja za stike z javnostjo povpraša od kje informacija o tem koncertu, saj mu že cel dan zvonijo telefoni in ga ljudje sprašujejo o tem. Očitno je nekdo plasiral napačne informacije o datumu, ugotoviva oba skupaj. Ko mu omenim željo po vstopnici, mi reče naj mu pošljem svoj naslov in jo dobim! Jupi, Cockta, Ora! In voila, v petek grem na koncert Pankrtov, skupine ki me vrne v mladost!

Kino Šiška – Prostor urbane kulture – veliko kulture in dobrih dogodkov in predvsem obiskovalcev, ki bodo razumeli kulturo in jo bodo povrnili tja, kjer ji je mesto!
p.s.: še en dober zapis na temo Kino Ši(š)ka by Tomica

30 let skupine Pankrti

Skupina Pankrti je nastala leta 1977 in so jo prvotno tvorili: Pero Lovšin – Gnus in Gregor Tomc kot idejna pobudnika, Jure Krašovec, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj in Slavc Colnarič. Kasneje Krašovca zamenja Boris Kramberger, Pretnarja pa Dušan Žiberna, prav tako pa je bil nekaj časa član skupine tudi Matjaž Gantar.

Prvi koncert so Pankrti imeli 17. oktobra 1977 na gimnaziji Moste. V nabito polni dvorani so igrali predelave tujih komadov: Sex Pistols – Did You No Wrong – Krivca pa ni, Pretty Vacant – Lepi in prazni, No fun – Dolgcajt in nekaj svojih komadov, med katerimi izstopa Anarhist.
Ko je Pero Gnus prišel na oder, je zavpil: “BANDA! Nobenega kurca nočem tle!” Nato si je sezul čevelj in ga vrgel novinarju Stanetu Sušniku v glavo (vir). Ta pa je kljub temu dogodku za Stop napisal odlično recenzijo koncerta. Moščanska gimnazija je prepovedala koncerte za naslednjih 10 let!
In s tem se je začel vzpon skupine Pankrti. Koncert v Beogradu, kjer so jih pričakovali z mešanimi občutki, vendar zelo na hitro ugotovili, da je to glasba nove generacije in Pankrti so bili glasnik Novega vala.
Pri ŠKUC-u so s pomočjo Igorja Vidmarja posneli prvo malo plosco Lublana je bulana v 2000 primerkih in Jello Biafra jim je po koncertu Dead Kennedysov v Gorici povedal, da je tudi on lastnik enega izvoda in sicer kupljenega v Los Angelesu.
Za skupino Pankrti in njihove oboževalce so se začeli težki časi, kajti France Popit je označil punkerje, da bruhajo po socializmu in s tem jih je začela policija preganjati.
Njihova diskografija je bogata in moji generaciji precej dobro poznana:
Lublana je bulana (1978, ŠKUC)
Dolgcajt (1980, RTV Ljubljana)
Novi punk val (1981)
Namesto tebe (1981, RTV Ljubljana)
Držvni ljubimci (1982, RTV Ljubljana)
Svoboda (1982, RTV Ljubljana)
Rdeči album (1984, RTV Ljubljana)
Pesmi sprave (1985, RTV Ljubljana)
Slovan (1985, Slovan)
Sexpok (1987, RTV Ljubljana)

Kdo se ne spomni pesmi, kot so: Bandiera Rossa, Lublana je bulana, Anarhist, Jest sem na liniji, Totalna revolucija, Metka, Za železno zaveso, Osmi dan, Lepi in prazni..
Zadnji koncert, z naslovom Zadnji pogo, je skupina Pankrti imela 10. decembra 1987 v dvorani Tivoli.

Pankrti so bili za Slovenijo bolj pomembni, kot pa 57. številka Nove revije! (vir)

Objava Kino Šiška – Prostor urbane kulture – re:start in koncert Pankrtov originalno objavljena na had blog.

Med sprehodom po Logarski dolini, na pešpoti med slapiščem Palenk in slapom Rinko, sem opazil da se iz gozda vali dim.

Ker sem si v mladosti želel biti gasilec (kdo pa ne??), pa vendar nisem nikoli postal, sem pospešil korak, da bi pomagal, če se je kaj zgodilo. Vendar sem bil presenečen, ko sem sredi gozda naletel na kope, kjer se kuha oglje. Nekoč se je to oglje prodajalo v Italijo, ali pa uporabljajo na kovačijah.

Objava Kuhanje oglja – fotografije – Charcoal Burning – photos originalno objavljena na had blog.

Dan mladosti je bil kot nalašč, da so se mestni svetniki v Ljubljani odločili, da se bo vzhodna ljubljanska mestna vpadnica imenovala Titova cesta!

Kljub obstrukciji svetnikov SDS (kako prozorno) je ZA glasovalo 24 svetnikov, štirje pa so bili proti.

Torej čestitke Petru Božiču, ki se je odločil za to, za te čase, precej drzno potezo in za katero je pridobil dovolj glasov.

Zakaj se mi zdi ime Titova cesta dobro? Ker je to naša polpretekla zgodovina, ki bi jo nekateri na vsak način radi izbrisali in spremenili, nam vsilili drugačne poglede na stvari ki so se dogajale in v končni fazi tudi spremenili zgodovino. Verjetno je tole za nekatere precej velik cmok ki jim bo ostal v grlu, vendar “narod si bo sodbo pisal sam”.

Objava Titova cesta v Ljubljani originalno objavljena na had blog.

Dan mladosti:

Bili smo se mladi, in bili smo se v SFRJ, ko smo vsako leto praznovali 25. maj, dan, ki ga je CK SKOJ določil za dan, ko se proslavlja rojstni dan Josipa Broza Tita in se je imenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve in proslave v šolah, kjer se je prepevalo in recitiralo. Celotna manifestacija pa je doživela vrhunec s Titovo štafeto oz. Štafeto mladosti . Vsako leto so samo najboljši lahko nosili štafeto in to je bila velika čast in ponos in v 43 letih, kar je potekala štafeta, jo je nosil skoraj vsak tretji držvljan SFRJ. Vsako leto je štafeta štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz Kumrovca. Zadnja štafeta je štartala leta 1987 iz Ljubljane. Vendar je s to štafeto povezana afera , kajti štafeta in plakati, ki so jih je naredili v ateljeju Novi kolektivizem so bili preveč podobni plakatom iz nacistične Nemčije.

Dan brisače, oz Towel day – se praznuje vsako leto, tako kot Dan Mladosti, 25. maja kot poklon Douglasu Adamsu.

Iz knjige The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy:

A towel, it says, is about the most massively useful thing an interstellar hitch hiker can have. Partly it has great practical
value – you can wrap it around you for warmth as you bound across the cold moons of Jaglan Beta; you can lie on it on the brilliant marble-sanded beaches of Santraginus V, inhaling the heady sea vapours; you can sleep under it beneath the stars which shine so redly on the desert world of Kakrafoon; use it to sail a mini raft down the slow heavy river Moth; wet it for use in hand-to-hand-combat; wrap it round your head to ward off noxious fumes or to avoid the gaze of the Ravenous Bugblatter Beast of Traal (a mindboggingly stupid animal, it assumes that if you can’t see it, it can’t see you – daft as a bush, but very, very ravenous); you can wave your towel in emergencies as a distress signal, and of course dry yourself off with it if it still seems to be clean enough.

More importantly, a towel has immense psychological value. For some reason, if a strag (strag: non-hitch hiker) discovers that a hitch hiker has his towel with him, he will automatically assume that he is also in possession of a toothbrush, face flannel, soap, tin of biscuits, flask, compass, map, ball of string, gnat spray, wet weather gear, space suit etc., etc. Furthermore, the strag will then happily lend the hitch hiker any of these or a dozen other items that the hitch hiker might accidentally have “lost”. What the strag will think is that any man who can hitch the length and breadth of the galaxy, rough it, slum it, struggle against terrible odds, win through, and still knows where his towel is is clearly a man to be reckoned with.

p.s.: jaz praznujem Dan Mladosti!

Objava Praznujete Dan Mladosti, ali Dan Brisače originalno objavljena na had blog.

Zasavje je bilo vedno specifično. Naša zgodovina je bila pestra in pogojena z mnogoterimi dejavniki in kot sem že nakazal v zapisu pretepi, kot so nekdaj bili so bili pretepi del naše “vaške folklore”.

Če si se želel dokazati je bilo to najlažje, da si komu “razbil pičko”. In tako je v tistem obdobju nastalo precej “znanih zagorjanov”, ki so “slavo” ponesli tudi preko meja naše regije. Večina jih je zaradi svoje mladosti pristala v Radečah, v popravnem domu, nekateri so preživljali dneve na sodišču in njihove položnice za vse prekrške ki so jih storili so bile nepredstavljivo visoke.

Civilne tožbe, povzročitve telesnih poškodb, poškodovanje javne lastnine, napad na javne osebe,… Izhoda iz te situacije ni bilo. In ko so bili fantje enkrat bil v teh vodah je bila pot navzdol, v še večje sranje, zelo preprosta.

In tako je prišlo leto 1997. Ni bil internet tisti, ki je spremenil te naše navade. Kajti fantje, ki jih ni bilo malo, niso bili iz takšnih družin, da bi imeli možnost imeti že takrat internet, ampak so bili iz takšnih družin, kjer je bila pest orodje za preživetje. Takrat je alkohol, ki je splošno dovoljena droga, dobil svojega konkurenta. Mamila!

V Zasavju so obstajala že od nekdaj. Beseda o Zasavki (domače pridelani travi) je našla pot preko naših meja. In tudi večina teh “fajterjev” je kaj kmalu preizkusila kako je biti zadet od “lahkih mamil”. Ker je bila njihova pot drugačna in ker se niso omejevali, oz. si postavljali meja, je bila trava samo odskočna deska za pot k čemu kar je bolj zadelo.

In že s samim pojavom trave se je nasilje na ulicah Zagorja precej zmanjšalo. Kajti namesto nasilja so bili taisti fantje pasivni in tko nekako “u izi”, da se jim niti ni dalo več ukvarjati s pretepi. So pa na hitro ugotovili, da je trava lahko odlična tržna priložnost in so se podali v “trgovske vode”. Ampak če si zadet si nepreviden in če prodajaš nepravim ljudem se to hitro razve. In tako se je zgodba s popravnim domom, oz. sodišči nadaljevala.

In vsak prihod nazaj v okolje ki te je izpljunilo kot tujek je bil težk. In prišlo je poletje 1997. Takrat se je v Zagorju pojavil heroin. Droga, ki se je večina ljudi boji “kot hudič križ”, pa vendar je ob pravilni uporabi in ne zlorabi lahko zelo dobra stvar, ki je omogočila veliko umetnosti, ki je sicer ne bi obstajalo.

In heroin je pustil pečat na naši folklori. Fantje ki so pred tem preživljali dneve s “kvihti” v svojih rokah, ki so jim bile mišice bolj pomembne od vsega ostalega so našli lačne žile in začeli pot s katere se nekateri niso nikoli več vrnili. Kmalu so polnila črno kronika obvestila: umrl zaradi predoziranja, zaspal v snegu, potrebno od amputirati roko, pod vplivom mamil zapeljal s ceste,….
Namesto borbe za preživetje so se odločili za umiranje na obroke.

Ker so bili večinoma to fantje, ki niso imeli zaledja pri ljudeh ki bi jih spoštovali, oz. podpirali so bili v tej biti proti heroinu sami. Mišice so izginile in žile so bile vse bolj pogoltne. Dnevne doze so presegal 100-200 takratnih mark. In ker jih je bilo treba nahraniti so za to kradli, vlamljali, grozili z orožjem. Bolj podjetni so se odločili da v “pekel” potisnejo še vse mladce, ki so iskali bližnjico do odraslosti, do zadetosti o kateri so prej samo sanjali. In tako so uničili precej mladih življenj in jih zaznamovali s hepatitisom in podobnimi stvarmi. Poti nazaj ni bilo, saj za to je potrebno zlomiti iglo v sebi in biti močna oseba.

Zamenjali so zlo za zlo. In spet se je njihova zgodba ponovila. In bilo so globje v dreku. Namesto par mesecev, kot so jih dobili prej, so bili sedaj obsojeni na več let zapora. In v zaporu je bilo mamil še več kot zunaj. Ampak denarja veliko manj. Treba je bilo preživeti.

In so se odločili za metadonsko zdravljenje. Ki pa je bilo samo nadomestek za zadetost in pomanjkanje denarja za resnična mamila. In če so med tednom varčevali z denarjam so si lahko v nedeljo privoščil “posladek” – dozo direkt v žilo.

Blišč in slava sta izginila. Od imen, ki so zaznamovala Zasavje v parih letih, so ostale samo še sence, ki jih že par let več ni nikjer, oz. so še vedno po zaporih, ali pa na pokopališču. Naravna selekcija je naredila svoje in droga je precej spremenila naše kraje.

Na boljše, na slabše? Definitivno bi evolucija tudi brez droge poskrbela za takšne spremembe, vendar jo je bilo potrebno prehiteti!

Objava Pretepi, kot so nekdaj bili, oz. kaj je spremenilo vaško folkloro originalno objavljena na had blog.

Ko sem 11.7. pisal zapis Dejan Kaloh – SDS ali Lipa??, sem bil rahlo skeptičen, če se človek lahko kar tako prelevi. Včasih so rekli, da volk dlako menja, naravi ne – Lupus pilum mutat, non mentem!
Očitno to drži v primeru Kaloh. Kajti bloger, ki je mrzlično zagovarjal trenutno ablast in kandidiral pri njih, s katerim sva imela precej “debat” v komentarjih, a jih je pridno brisal, ker se nisem strinjal z njegovimi stališči, on pa seveda ne z mojimi, je včeraj presenetil – ‘Mali’ ponaredil dokument?
Takrat mi je MirkoV v komentarju zapisal MirkoV, da se bo Lipa poslovila s političnega zemljevida. In verjetno je to sedaj Dejan ugotovil in naredil korak naprej, ko je obtožil Saša Pečeta, da:
”Dokument, ki ga je včeraj v držvnem zboru pokazal poslanec Lipe, Sašo Peče, in ki naj bi dokazoval udeležbo slovenskega premierja Janeza Janše pri orožrskih poslih v začetku devetdesetih let, je ponaredek. Ravno tako kot večina vizualne volilne kampanje stranke Lipa, je tudi ponarejeni dokument delo mladostnika, še ne polnoletne osebe, ki je sin enega izmed članov Lipe” (vir)

Ali je bil Dejan Kaloh volk v preobleki, ali pa je igral samo igro, kjer bo nekaj dobil, pa je vprašanje, na katerega odgovor bomo verjetno morali počakati še nekaj časa. Ah, ja.

Še nekaj zanimivega branja:
Sašo Peče ponareja dokumente – Slo-Tech
Pečeta izdal četrti človek Lipe, šef poslanske pisarne Dejan Kaloh – Štajerc.tv

Objava Dejan Kaloh – vojak SDS v stranki Lipa? originalno objavljena na had blog.

A se še kdo spomni milnih mehurčkov, ki smo jih spuščali v mladosti? Takrat sem jih večinoma delal iz detergenta za pomivanje posode. In porabil celega, ker nisem našel prave mešanice za velike mehurčke!

Objava Milni mehurčki originalno objavljena na had blog.

Skupina New Kids On The Block je razpadla leta 1994. V desetih letih ustvarjanja so prodali preko 70 milijonov albumov in so bili predhodniki “deških” skupin, ki so v “določenih krogih” uživale velik sloves: Take That (Gary Barlow, Howard Donald, Jason Orange, Mark Owen, Robbie Williams), Backstreet Boys (Nick Carter, Howie Dorough, Brian Littrell, A. J. McLean), N Sync (Justin Timberlake, JC Chasez, Lance Bass, Joey Fatone, Chris Kirkpatrick) ..
Kdo se ne spomni pesmi Step by Step, Hangin’ Tough, Tonight, I’ll Be Loving You.. Kdo se ne spomni čudnih frizur, vseh barvnih odtenkov, natisnjenih majic, belih nogavic in vsega ostalega kar je zaznamovalo čas pred dvajsetimi leti.
Sedaj so ponovno skupaj! Najstnice, ki so jih v tistih časih poslušale, “si rezale žile”, metale modrčke (če so jih že nosile) na oder in cvilile od navdušenja, so postale že mame. In sedaj jih bodo NKOTB vrnili nazaj v izgubljeno mladost. Ideja sploh ni slaba in se bo tudi prodajala dobro.

V tistih časih, ko so delovali NKOTB, na začetku srednje šole, sem jih preziral. Poslušala se je Metallica, Guns N’Roses, Nieti, Depeche Mode in vse, kar ni imelo predznaka komerciala. Ampak vseeno mi je bila v tistem času všeč pesem NKOTB – Tonight.

Tonight – Live in Concert – New Kids On the Block

In tako Tonight izzveni v sedanjem času

Objava New Kids On The Block – NKOTB ponovno skupaj originalno objavljena na had blog.

Ker spletni literatni portal Airbeletrina na razpisu za medije ministrstva za kulturo ni prejel nobenih sredstev, je ogrožen njegov obstoj (vir)
Spomnimo se, da so največ denarja dobili Radio Ognjišče, Radio Gorenc in TV Tele 59.

In kako lahko podpremo Airbeletrino?

Uredništvo Airbeletrine se je, v skladu z nezlomljivim mladostniškim duhom (če se v tej neprijetni situaciji nekoliko pošalimo), odločilo, da ne bo sedelo križem rok, medtem ko držvni organi za sofinanciranje blokirajo obstoj našega medija. Naše Bralce naprošamo, spodbujamo, pozivamo, da se na e-poštni naslov airbeletrina at gmail.com odzovejo s podpisi podpore in na ta način pokažejo, da jim, za razliko od Ministrstva za kulturo, ni vseeno za nadaljni obstoj Airbeletrine.

Objava Podprimo Airbeletrino! originalno objavljena na had blog.

Srečno vsem, ki praznujete Dan mladosti in srečno vsem, ki praznujete Towel day – Tribute to Douglas Adams. Nekateri se teh stvari lotijo resno!
Jaz letim v Tunjice na AvtoCross!

In zakaj Towel day? Iz knjige The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy:

A towel, it says, is about the most massively useful thing an interstellar hitch hiker can have. Partly it has great practical
value – you can wrap it around you for warmth as you bound across the cold moons of Jaglan Beta; you can lie on it on the brilliant marble-sanded beaches of Santraginus V, inhaling the heady sea vapours; you can sleep under it beneath the stars which shine so redly on the desert world of Kakrafoon; use it to sail a mini raft down the slow heavy river Moth; wet it for use in hand-to-hand-combat; wrap it round your head to ward off noxious fumes or to avoid the gaze of the Ravenous Bugblatter Beast of Traal (a mindboggingly stupid animal, it assumes that if you can’t see it, it can’t see you – daft as a bush, but very, very ravenous); you can wave your towel in emergencies as a distress signal, and of course dry yourself off with it if it still seems to be clean enough.

More importantly, a towel has immense psychological value. For some reason, if a strag (strag: non-hitch hiker) discovers that a hitch hiker has his towel with him, he will automatically assume that he is also in possession of a toothbrush, face flannel, soap, tin of biscuits, flask, compass, map, ball of string, gnat spray, wet weather gear, space suit etc., etc. Furthermore, the strag will then happily lend the hitch hiker any of these or a dozen other items that the hitch hiker might accidentally have “lost”. What the strag will think is that any man who can hitch the length and breadth of the galaxy, rough it, slum it, struggle against terrible odds, win through, and still knows where his towel is is clearly a man to be reckoned with.

Objava Dan mladosti in Towel day originalno objavljena na had blog.