Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom več kot četrtino leta preživel ob morju (in še ni konec leta), bi se mu verjetno samo nasmehnil. Letos pa se je zgodilo točno to. Do sedaj sem bil že 86 dni v Malinski. Vsak vikend, vsaka priložnost za skok na morje je bila izkoriščena do maksimuma. Investicija v nepremičnino v Malinski se je izkazala kot ena boljših odločitev.

• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Velika in Mala Luka / najlepši plaži na otoku Krku, vredni vsakega koraka
• Najlepše plaže na Krku: Potovošče, Oprna, Zala, Sveti Marak, Kozica
• Tuna House / Baška, Krk / priporočam!
• Temperatura morja v Malinski na Krku je 27 stopinj / in še vedno obstajajo zanikovalci podnebnih sprememb
• Obzova – najvišji vrh otoka Krk / 568 metrov nad morjem
• Najstarejše drevo na otoku Krk / skoraj 1000 let staro drevo koprivovca
• Hotel Haludovo Krk / kako propada nekoč prestižni hotel Haludovo

Ko sem šel v nakup, sem sicer dobil nekaj vprašanj glede tega. Zakaj ravno tam, zakaj zdaj, ali se sploh splača? Danes pa lahko mirno rečem: ja, splačalo se je. Cene so v zadnjih letih šle občutno gor, ponudbe je vse manj, povpraševanje pa samo raste. Če bi čakal, bi verjetno ostal brez.

Najlepši del zgodbe pa ni številka na papirju, ampak občutek, da si lahko v dveh urah vožnje na obali, kjer zjutraj skočiš v morje, delaš s terase s pogledom na otok Cres in zvečer uživaš ob sončnem zahodu. Da ne omenjam neskončnih sprehodov, oz. teka in kolesarjenja po otoku. In v zadnjih mesecih vožnje s čolnom naokoli (Nejc, hvala).

Velik del k celotnemu mozaiku doda tudi Tesla. Vožnja je tiha, udobna, predvsem pa poceni. Stroški poti so v primerjavi z bencinarjem skoraj zanemarljivi – in če si na cesti skoraj vsak vikend, se to “ornk” pozna. Sicer je tudi z Lotusom prijetna vožnja, ampak vsako leto bom težje zlezel vanj in vse bolj me bo motil hrup motorja za glavo.

Na koncu seštevek pove vse: 86 dni ob morju. Brez stresa z iskanjem apartmajev ali hotelov, brez pakiranj, ker imam vse že na morju, brez rezervacij v zadnjem trenutku, brez kompromisov. Samo skok v avto in čez dve uri že skok v morje.

Včasih so najboljše investicije tiste, ki ti poleg številk prinesejo še neprecenljive trenutke. Malinska je postala moj tretji dom in že komaj čakam, da se številka dni prihodnje leto še poveča.

Objava Letos sem ob morju preživel že skoraj tri mesece originalno objavljena na had blog.

Zjutraj na morju obujem superge, v ušesa si nataknem slušalke in grem tečt. Nič posebnega, pravzaprav klišejsko. Ampak vsako jutro, ko tečem ob plaži, naletim na nekaj, kar me spravi v razmišljanje. In ne, ne govorim o plastenkah, ogorkih ali še enem razočaranju nad človeštvom. Govorim o otroških čevljih. Ne o paru. Ampak o enem čevlju!

• Velika in Mala Luka / najlepši plaži na otoku Krku, vredni vsakega koraka
• Najlepše plaže na Krku: Potovošče, Oprna, Zala, Sveti Marak, Kozica
• Tuna House / Baška, Krk / priporočam!
• Jama Biserujka na otoku Krku
• Obzova – najvišji vrh otoka Krk / 568 metrov nad morjem
• Najstarejše drevo na otoku Krk / skoraj 1000 let staro drevo koprivovca
• Hotel Haludovo Krk / kako propada nekoč prestižni hotel Haludovo
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke

En samoten čevelj, osamljen, brez para. Kot da bi nekdo pobegnil iz zapora in pustil za seboj le simbol upora. Včasih zraven leži še kakšen medvedek. Ali duda. Ali pa otroške kopalke.

Vse skupaj izgleda kot mini prizorišče zločina. Kot da bi otrok enostavno izginil, starši pa gredo domov in šele zvečer ugotovijo, da nekaj manjka. Ne otrok, upam. Ampak, čevelj.

Ker nimam otrok (in verjetno zato še imam živce), se mi vedno znova poraja isto vprašanje. Kako hudiča pozabiš otrokov čevelj na plaži?!

Plaža, sonce, vročina, kričanje, pesek, povsod mogoče še kričeči otrok, pa sladoled, ki se topi, in drugi otrok, ki joka, ker mu je kornet padel na tla. Ampak vseeno. Ko odhajaš domov, otrok je bos, ti pa si, kot starš rečeš: “Ja, to je povsem normalno stanje. Gremo.”

Je to rezultat utrujenosti? Starševske raztresenosti? Ali pa enostavno kolektivni fenomen poletnih dni?

Mogoče je to nova oblika darovanja. Da starši nehote puščajo predmete kot opomnike, da so bili tam. Kot spominske kapsule poletja. Ali pa znak drugim staršem: “Tukaj smo tudi mi izgubili živce. In čevelj.”

Po drugi strani pa so mogoče ti čevlji simbol svobode. Mogoče se je otrok odločil, da mu je v življenju dovolj sistemskih omejitev, in je enostavno rekel: “Dovolj imam tega levega čevlja. Adijo.” In je odkorakal naprej bos a svoboden.

Poletje, plaže, otroci in pozabljeni čevlji. Vsak ima svojo zgodbo. Samo, da se ne konča s tem, da nekdo pozabi tudi otroka. Ker danes sem našel tudi pozabljen otroški voziček. Ob 6. uri ni nikjer nikogar bilo z otrokom, če je komu prišlo to na misel.

Objava Kako lahko starši pozabijo otrokov čevelj na plaži? originalno objavljena na had blog.

Uzmite školjke i novce ostavite u kasici oz. vzemite školjke, denar pustite v “prašičku”. Na videz povsem simpatična rešitev, da otroci v obmorskih mestih zaslužijo nekaj denarja, vendar po drugi strani pa simptom težav hrvaškega turizma. Kljub temu, da so imeli rekordno število obiskovalcev, pa s tem niso zadovoljni lastniki gostinskih obratov. Kaj je narobe z turizmom na Hrvaškem.

• Bralcu se zdijo cene na Hrvaškem visoke / zakaj mediji objavljajo takšne informacije
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Turistična sezona na Hrvaškem je bila … rekordna / naši mediji so menili precej drugače

Tri dogodke bom opisal, ki so me letos poleti, ko sem vsak vikend preživljal na Krku, opomnili na to, kaj se dogaja s Hrvaško in njihovim turizmom. Prvi je že zgoraj omenjeni, vendar ga bom malce bolj podrobno seciral.

Pred leti so otroci zvečer stali ob plaži in prodajali svoje školjke, risbice in “nakit,” ki so ga ustvarili sami. Bilo je simpatično in marsikdo je ravno iz tega razloga kupil kakšno školjko, čeprav je ne bi potreboval. Da o tem, da so otroci bili prijazni in je bilo to všeč tudi otrokom turistov, ne razpravljam.

Potem pride leto 2024. Ni več osebnega odnosa. Je “prašiček” oz. celo sef in pa napis, da naj turisti kar pustijo denar tam in vzamejo po potrebi, kar potrebujejo. Školjke so bile po več dni enake tam in nihče jih ni vzel. Otroci so šli samo mimo in verjetno je bil podoben pogled tudi v sam sef. Ni se polnil.

Drugi primer. Po plaži se je vsak dan sprehajal deček, ki je prodajal kuhano koruzo. Imel je “termo” torbo in vse skupaj namontirano na kolesa. Imel je majhno hupo, ki se je ni slišalo, čeprav jo je uporabil. Očitno je bil sramežljiv in ni razumel, da če nekaj prodaja, da mora kdo to vedeti. Da se stvari ne prodajajo same.

V bistvu sem v vsem času, preživetim na plaži, videl zgolj enega domačina, ki je pri njem kupil koruzo in je očitno vedel za to. Namesto da bi vsake deset sekund zavpil “kukuruz” in se ob tem smehljal, sem imel občutek, da mu je to odveč in da to dela samo za to, da to dela. Škoda, ker bi si z malce drugačnim pristopom lahko precej pomagal in zaslužil precej.

In še tretji primer. Šel sem v Lidla na Krku. Ko sem bil ravno pri oddelku zelenjave, je pred menoj nekdo pobral čisto vso solato in rukolo s police – ene 5 kartonov vsakega. Potem je šel še do oddelka z mesom in pobral vse “faširano” meso, ki je bilo v hladilniku, in prosil prodajalca za še dodatne količine. Mislil sem si, da bo pač nekdo imel dobro “fešto”.

Ko sem prišel v vrsto pred blagajno, sem bil direktno za njim. Na koncu je vzel račun na podjetje – restavracijo na otoku Krku.

Tri zgodbe, ki se, če jih zložim skupaj, opišejo točno to, kar je rak rana Hrvaškega turizma.

Imajo čudovito naravo plaže, morje. Ampak ne znajo tega prodajati. Ne znajo dodati vsebin na to. Upajo, da se bo vse skupaj prodajalo samo in da bodo ljudje sami njim dali denar in bodo srečni ob tem. Ti časi so že zdavnaj minili. Verjetno bo potrebno za premike storiti tudi premike v glavah. To, da dobim v restavraciji solato iz Lidla, mi je sicer ok, ampak če je ta solata 10 evrov, potem seveda naj ne pričakujejo, da bodo gostilne polne in da bodo ljudje jedli zunaj.

Turizem smo ljudje, je nekoč veljalo. Sedaj imam vse bolj občutek, da smo turisti zgolj še “molzne” krave, ki jih je potrebno na vsakem koraku dodatno obrati. Saj smo na dopustu in na dopustu, se več zapravlja. In ko sem opazoval tujce, ki so prihajali v apartmaje na Krku in se čudil, da s seboj pripeljejo tudi navadno vodo, potem mi je postalo jasno, da je nekaj hudo narobe s turizmom na Hrvaškem.

Mogoče za konec dodam, da sem spremljal cene enega izmed boljših hotelov v Malinski, ki se ponaša s petimi zvezdicami. Kljub temu, da nimam slabih prihodkov, se bojim, da mi je nedostopen. V tem času je nočitev z zajtrkom 400 evrov, med vrhuncem sezone pa je bila cena 650 evrov. In v hotelu je bilo zvečer zelo malo polnih sob.

Počasi bo potrebno spremeniti stvari v glavah, predvsem pa spremeniti odnos do turistov. In jim ponuditi nekaj več kot pa samo čisto morje. Sicer se bo ta zgodba začela počasi spreminjati.

Objava Uzmite školjke i novce ostavite u kasici oz. kaj je narobe s turizmom na Hrvaškem? originalno objavljena na had blog.

Zgodnje jutro. Po teku se odločim, da bom preplaval še par kilometrov. Brisačo odložim na povsem prazni plaži, skočim v vodo in zaplavam. Ko se čez približno eno uro vračam proti obali zagledam dve osebi, ki na povsem prazni plaži stojita na moji brisači in postavljata svoje brisače okoli moje?! WTF?

• Ob 6. uri se prične okupacija plaže z brisačami, ležalniki in senčniki
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Hvala, ker pobereš drek za svojim psom

Stopim iz vode in začudeno gledqm v osebi, ki se ne premakneta stran od moje brisače in me čudno gledata. Ker sta očitno tujca, jima nakažem, da je moja brisača in ju v angleščini vprašam, če ju moti? Vprašam ju, če sem jima zasedel njuno mesto in še bolj čudno me gledata.

Vsaj premaknila sta riti toliko, da sem lahko vzel brisačo po kateri sta hodla, majico in natikače. Odmaknem se par metrov, da se posušim in razmišljam pri sebi kaj hudiča se je ravnokar zgodilo.

Vsaj 40 metrov dolga plaža, kjer ni niti ene osebe. In moja brisača. Tista majhna, ki se hitro posuši. Ampak očitno je to preveč za nekoga, ki pride na plažo. Bi razumel, če bi bila tam kakšna senca ali kakšen strateško pomemben prostor. Pa vendar temu ni bilo tako. Čist navadna plaža, s tudi ne tako čudovitim vhodom v morje. Par metrov stran obstaja precej lepša pot v vodo.

Tole je še en izmed tistih zapisov, ko se vprašam kaj se zgodi v človeški glavi, ko pride do takšne situacije. Ko se vprašaš, če si star, ker ne razumeš več tega. Predvsem pa, ko ti ni jasno kako odreagirati? Ker če je nekomu v napoto brisača, potem vsaj ne stopiš nanjo. Vsaj v mojem svetu ne. Se pač premakneš malce.

Če bi bila brisača postavljena tako, da zapira dostop do morja, bi še nekako razumel, da stopiš nanjo. Pa vendar ni bilo nič od tega. Škoda, ker nisem imel s seboj telefona, da bi ti posnel, ker zdajle ko to pišem, se mi itak zdi nemogoče, da se mi je to zgodilo.

Vse bolj imam občutek, da gre vse skupaj v en velik kurec. In da lahko samo opazujem vse skupaj in se čudim. Ali pa sem star in me pač stvari motijo. Ampak res mi ni všeč, da mi nekdo stoji na brisači!

Objava Jutranji boj za košček plaže originalno objavljena na had blog.

Večer na morju. Privatno zemljišče. Sedim na terasi in opazujem v “nulo spedenano” žensko, ki je peljala na sprehod svojega ljubljenčka predem gre v “lajf”. Pes išče položaj in ga najde. Prav pošteno se olajša in z zanimanjem spremljam, kdaj in od kje bo ženska potegnila vrečke za pasji drek. Pogleda naokoli, potegne psa in odide dalje. Kot da se nič ni zgodilo.

• Upam, da obstaja poseben krog pekla za ljudi, kii sprehajajo kužke po razbeljenem asfaltu pri 35 stopinjah
• #sharkspotting na Maldivih / uspel posneti morskega psa pod vodo
• Zakaj bom po Ljubljani tekel s kladivom v roki?

Pes je odšel, za njim je ostal drek. Ženska si pač ne bo mazala rok s pasjim drekom, naj to stori lastnik zemljišča, kajne? Po možnosti naj celo kdo stopi vanj in potem v avto. Ker se pač osebi ni zdelo vredno pobrati pasjega dreka.

Scenarij je vsem poznan. Sicer v Ljubljani je situacija precej boljša. Lastniki psov pobirajo pasje drekce, ampak na morju je situacija precej drugačna. Že sprehod po sami “promenadi” zvečer je hoja po “minskem polju,” kjer lahko naletiš na “nagazno mino”.

Očitno nihče ne razmišlja, da se tam sprehaja še kdo drug kot pa samo oni s svojimi pasjimi ljubljenčki. In zjutraj ob 5. uri morajo smetarji oz. tisti zaposleni, ki skrbijo za čistočo mesta pobirati ta drek, ki ostaja za nevestnimi gospodarji.

Ali je res tako imeti s seboj vrečko in pobrati drek? Ali pa se je lažje delati, da se nič ni zgodilo, in iti naprej?

Objava Hvala, ker pobereš drek za svojim psom originalno objavljena na had blog.

Večer na morju. Prijeten piš vetra, ko sedim na terasi in opazujem morje v daljavi. Luči v Opatiji so samo bledi obrisi in par škržatov mi dela družbo. Okoli 23. ure se počasi odpravljam spat, ko se v aparmaju par vrst naprej prižgejo luči. Skupina mladih na terasi prižge bluetooth zvočnik in prinese alkohole na mizo. Scenarij je poznan, kajne? Kaj ti bo empatija, če si lahko egoistična rit?

• Ob 6. uri se prične okupacija plaže z brisačami, ležalniki in senčniki
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Na živce mi gre glasna glasba iz BT zvočnikov na javnih površinah. Sem edini?
• Če si tiho, se stvari ne rešijo same po sebi / izjave je potrebno obsoditi in biti glasen, da to ne postane del vsakdana
• Ali terasa bandi še obstajajo na Jadranu?

Razumem mlade. Na morje greš, da žuraš. Da greš na glavo vsak večer. Da pozabiš na realnost in da se odklopiš od nje. Tudi sam sem bil nekoč mlad, vendar s to srečo, da sem imel verjetno še preveč empatije in potem to potihem pričakujem tudi od drugih. Vem, sam sem si kriv za to.

V tišini noči se njihovi glasovi širijo povsod daleč naokoli. Ker je skupina očitno velika in glasba glasna, se trudijo govoriti čim bolj glasno. Kljub temu, da sem precej oddaljen od njih, se zvok širi v vse smeri. Ker sem bil še na terasi, sem opazoval druge apartmaje, kjer so se začele prižigati luči. Očitno nisem bil edini, ki ga je zmotilo to.

Ampak ponavadi se ljudje ne vtikajo v druge in tako se je vse skupaj nadaljevalo. Sam imam srečo, da ko zaprem drsna vrata, da se nič ne sliši v stanovanje. Drugi očitno niso imeli te sreče. Jaz sem zaspal kot dojenček in ko sem okoli 3. ure vstal in odprl drsna vrata je bila glasba še vedno glasna in mladci še niso omagali.

Za trenutek sem se vživel v kožo tistih, ki so njihovi sosedje v tednu dopusta v Malinski. Ni ravno prijetno, kajne? Ampak živimo v času, ko je egoizem del našega sveta in takšno početje je postala praksa. Sam sem bil sicer prepričan, da bodo kmalu omagali, ampak očitno sem živel v zmoti in so imeli dovolj kondicije.

Ko sem se čez pol ure vračal s plavanja, pa me je tišina presenetila. Očitno so se moje želje uresničile in so utrujeni zaspali. Škoda, ker se ne zavedajo, da se njihova svoboda konča, kjer se začne svoboda drugega. In na morju verjetno res nihče ne kliče policije, če je kdo preglasen. Je pa verjetno za marsikoga naporno, če mora kaj takšnega poslušati cel dopust.

Ja, empatija je jeba, če je ni.

Objava Kaj ti bo empatija, če si lahko egoistična rit originalno objavljena na had blog.

Okoli 5. ure se na morju odpravim na jutranji tek. Kljub temu, da so temperature že visoke, je tek precej bolj prijeten, ker sonce še ne vzide. Ko se po uri teka vračam proti “domu,” opažam fenomen “okupacije” plaže. Takrat iz apartmajev začnejo prihajati ljudje, ki vozijo in nosijo “robo” na plažo. Okupacija plaže se tako lahko začne!

• Tudi vi rezervirate prostor ob morju / bazenu z brisačo?
• Maldivi iz prve roke
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke

Da ne bom krivičen. Nekateri to svoje poslanstvo opravijo že pred 6. uro. Ampak okoli 6. ure je največja fluktuacija proti obali. Ne zgražam se, samo začuden in presenečen sem, kajti vso to “robo,” ki jo peljejo na plaži – brisače, ležalnike, sončnike, pustijo tam in oddidejo nazaj v apartmaje. Ker grem ponavadi kmalu po tem nazaj na plavanje, lahko opažam, da veliko njih sploh ne pride do 8. ure na obalo.

Ampak zasedejo pa “najboljša” mesta na obali. Če je senca, je bitka zanjo še posebej zahtevna. In tako brisače in ležalniki samujejo na obali in čakajo, da jih lastniki zasedejo. Ni empatije. Ampak gre zgolj za lasten pohlep. Zakaj bi kdo pomislil, da če ga ni na plaži, da ne potrebuje brisače tam? Zakaj ne bi, ko bo dejansko odšel na plažo, našel svoje meste na njej. In ja, dovolj je prostora za vse. Je pa res, da ne vedno na najboljših mestih in ljudje so preračunljivi in opazujejo pot sonca in vse ostalo, da najdejo najboljše točke.

Zvečer. Okoli 20. ure se začne ponovna selitev. Takrat se pobere vsa “roba,” zloži v vozičke ali pa v moške roke in se začne pot proti apartmajem.

Komunalno podjetje, ki čisti plažo, vsako jutro začne z delom ob 5. uri. Namreč takrat lahko počistijo plažo. So sicer tudi kasneje pričenjali z delom, vendar so se morali prilagoditi “okupatorjem” plaže in njihovemu času okupacije.

Jaz pa sem vsako jutro znova fasciniran, kaj vse ljudje odvlečejo do plaže, tudi če nimajo otrok. Jaz potrebujem zgolj majhno brisčo, in to je to.

Objava Ob 6. uri se prične okupacija plaže z brisačami, ležalniki in senčniki originalno objavljena na had blog.

Kako veš, da si star? Ko ti gre vse več stvari na živce, ampak si vseeno tako toleranten, da raje premakneš svojo rit kam drugam, kot da bi “pametoval”. Govora je seveda o BT zvočnikih na plaži na morju. Ali pa kje drugje na javnih površinah, kjer si nekateri dajo duška s posiljevanjem drugih s svojimi glasbenimi izbruhki.

• Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži
• Roadtrip po Italiji s Teslo / 8 dni in preko 2500 kilometrov / ali obstaja “range anxiety”
• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke

Jutro na morju. Greš plavati, in ko se vrneš, opaziš, da je na plaži že več ljudi. Tudi skupina mladih, ki se zabava tako, da posluša glasbo. Preko BT zvočnikov. Precej na glas. Vendar, ker jih je v skupini veliko, seveda ni dovolj en JBL BT zvočnik, ampak kar na hitro so trije v igri. Pričakoval bi, da jih bodo “med seboj povezali” in da bo iz vseh donela ista glasba, ki bo “streamana” iz enega telefona. Ampak seveda ne gre po pričakovanjih.

Trije zvočniki, trije DJ-ji. Tri različne zvrsti glasbe, ki ne gredo skupaj. Na glas. Ker “ne može, nam niko ništa”. In to niso tisti majhni zvočniki, ampak “ornk” zadeve, ki dajo precej veliko dB od sebe.

Priznam, da glasbe nisem niti poznal, vendar je bila takšna kakofonija zvokov, da je celo mene to motilo. Tako motilo, da sem se prestavil na drugo plažo. Sreča, ker je prostora dovolj, ampak nesreča, ker obstaja vedno verjetnost, da se bo tudi tam pojavil nekdo z BT zvočnikom in bo posiljeval ostale s svojimi zvoki.

Včasih je veljalo, da se svoboda človeka konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Očitno temu ni več tako. In ti BT zvočniki, ki jih mladi nosijo po mestu na “ruzakih” in iz katerih odzvanja njihova glasba, sploh niso več prijetni. Ampak jih razumem. Kot tudi razumem starejše, ki na obali poslušajo “jugo glasbo”. Pač jo lahko. Ker jim tega ne more nihče preprečiti in verjetno tudi ni nobenega “zakona,” ki bi to prepovedal. Edino SAZAS bi lahko imel kaj proti, ker za takšno predvajanje ne pobira denarja.

Ja, staram se in postajam manj toleranten. Ampak to kompenziram tako, da se jaz umaknem, čeprav mi mogoče ne bi bilo treba. Verjetno nisem edini, kajne? Če že želim poslušati glasbo na obali, namesto “tuljenja” galebov in zvoka morja, potem uporabim slušalke. Ampak tako nihče ne sliši, kakšno glasbo poslušam. In verjetno je v tem “fora”. Da pač bi morali tudi drugi vedeti, kaj poslušam.

Sicer sem že razmišljal, da bi začel peti na obali, ampak raje prizanesem obiskovalcem plaže. Ker moje petje je vse prej kot petje in še sam sebe težko poslušam. Mogoče pa bodo nekoč tudi uredili to področje, ker očitno je potrebno vsako stvar urediti, da se ne izkorišča na tak ali drugačen način.

Objava Na živce mi gre glasna glasba iz BT zvočnikov na javnih površinah. Sem edini? originalno objavljena na had blog.

Letošnje poletje je vroče. Temperature nad 35 stopinj. Asfalt je razbeljen in iz njega puhti. Par korakov brez ćevljev po takšnem asfaltu lahko povzroči mehurje od opeklin. Pa vendar to ne ustavi nekatere lastnike kužkov, da jih ne bi sprehajali po največji vročini. Upam, da obstaja poseben krog pekla za te ljudi.

• Dog Shower / Baby Shower za psa
• Zakaj mora biti pozimi pes priklenjen zunaj na verigo?
• Toča in kreteni, ki parkirajo svoja vozila pod nadvozi na avtocestah
• Zakaj je zebra črno-bele barve / in zakaj oznako za prehod za pešce imenujemo zebra?

Malinska. Okoli 13. ure. Okoli 33 stopinj. Mlad par sprehaja svojega “kjuti kužka” po cesti. Pes išče senco in očitno hodi prepočasi, saj ga vlečeta za seboj na povodcu. Pes je majhne pasme – kot so sedaj ti “trendi” psi. Hodim nasproti, in ker me zanima temperatura asfalta, sezujem natikač in poskusim narediti par korakov. Peče. Precej. Pa sem navajen marsičesa.

Ko se približam mladcema, si vzamem to možnost in ju ogovorim v angleškem jeziku. Da mogoče, pa bi bilo vseeno smiselno, da preverita, kakšna je temperatura tal, in da so pasje tačke bolj občutljive od človeških. Očitno sta me razumela in se začneta opravičevati v nemški angleščini. Da nista pomislila na to. In naslednji trenutek lastnica vzame psa v naročje.

Po eni strani razumem, da če pride nekdo na morje iz krajev, kjer vročina ni problem, da se niti ne spomni na to. Ampak takšnih primerov je tudi v Ljubljani neskončno. In psi trpijo zaradi te vročine. Še bolj kot ljudje.

Sicer nimam navade pametovati ljudem, kaj naj počnejo, vendar v primeru živali si bom vedno vzel to pravico. Tudi če bo to lastnik kakšnega večja psa. Namreč pes ne zna povedati, da je nekaj narobe, in če lastnik ni pozoren nanj, ..

Imeti psa je odgovornost. In ni tako enostavno in preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Ampak tega se zaveda zelo malo ljudi. Veliko lažje je namreč kupiti psa in šele potem začeti razmišljati o tem, kaj vse to prinese. In ko se ga naveličaš, ga pač odpelješ v zavetišče, kajne? Saj to je kot igrača! Ja, na žalost ima veliko ljudi takšen način ramišljanja in niti najmanj me ne čudi, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj se dogaja z njihovim psom (ali drugim domačim ljubljenčkom), ker pač ne razmišljajo o tem.

Lastniki domačih živali poskrbite v tej “pasji vročimi,” da bodo živali imele dovolj vode, senco, predvsem pa jih ne mučite!

Objava Upam, da obstaja poseben krog pekla za ljudi, kii sprehajajo kužke po razbeljenem asfaltu pri 35 stopinjah originalno objavljena na had blog.

Te dni je pogled na naše morje precej grozen. Kot bi se v morje razlila ogromna količina odpadnih komunalnih voda. Vendar gre pri tem za povsem naraven pojav, ki se imenuje sluzenje. Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Zakaj pride do tega pojava, pa ni popolnoma jasno.

• Temperatura morja v Malinski na Krku je 27 stopinj / in še vedno obstajajo zanikovalci podnebnih sprememb
• Blejsko jezero je rdeče
• Otok Mainau / otok rož, metuljev in neokrnjene narave / foto in video

Glede na to, da se na družbenih omrežjih širijo teorije o tem, kaj naj bi bilo krivo za to “umazano” morje, in gredo teorije od spuščanja fekalij, cvetenja morja … Ne gre za povsem naraven pojav, ki so ga prvič opazili že leta 1729, torej v času pred industrijo, kot jo poznamo turizmom in kmetijstvom v sodobnem času.

Zanimivo je, da lahko zvečer v tej “gmoti” opazimo pojav bioluminiscence. Če boste dregnili s palico v to gmoto ali vanj vrgli kamen, boste videli modro-vijolično svetlobo.

Kdaj bo konec tega sluzenja morja? Ob prvi nevihti oz. malce močnejšem vetru. In še enkrat – gre za povsem naraven pojav.

Več o sluzenju pa si lahko preberete na strani NIB

Objava Sluzenje morja je naraven pojav in ne gre za onesnaženje originalno objavljena na had blog.