Nepremičnine so dobra investicija. Sicer so cene dosegle takšne skrajnosti, da si jih večina ljudi težko privošči, ampak sam rad pogledam nepremičninske oglase in si tudi ogledam kakšno nepremičnino. Na žalost pa imajo v večini primerov nepremičninski oglasi bolj malo veze z realnostjo. Razumem, da se v oglasu ne razkrije vsega, ampak lažje bi bilo za vse vključene, da bi bile stvari vsaj transparentne. Par primerov na katerem sem naletel.

• Oglasi za nepremičnine na družbenih omrežjih in komentarji
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Kaj ti bo empatija, če si lahko egoistična rit

85 kvadratov veliko stanovanje v Ljubljani za skoraj pol milijona. Vse lepo in prav, ampak bivalne površine je okoli 45 kvadratov. Ostalo so balkoni in terase in če bi bilo to skomunicirano, me zagotovo oglas ne bi niti najmanj zanimal.

Ali pa stanovanje v Iki na Hrvaškem. 70 kvadratov, 200 metrov od morja za 350 “jurjev”. Na srečo sem pred ogledom stanovanja naredil reverzibilno iskanje fotografij in odkril, da stanovanje je 200 metrov oddaljeno od morja, ampak je to nadmorska višina. Okoli hiše je gradbišče, cesta do tja pa makedamska.

Teh primerov je neskončno in že ko sem iskal prvo stanovanje na Hrvaškem sem se spraševal, če je res potrebno v oglasih zavajati oz. biti tako nerealen, da človek pride na lokacijo in ugotovi, da sicer je bilo stanovanje obnovljeno, ampak nekje v letu 1995 in je potrebno obnove.

Največja težava pri vsem skupaj ni to, da ima nepremičnina pomanjkljivosti. Vsaka jih ima. Težava je v tem, da človek porabi ure in ure za pregledovanje oglasov, komunikacijo z agenti, usklajevanje terminov in vožnjo na ogled, potem pa na lokaciji ugotovi, da je bila večina pomembnih informacij zamolčanih ali predstavljenih precej bolj optimistično.

Fotografije so danes že skoraj posebna umetniška disciplina. S širokokotnimi objektivi lahko majhno sobo spremeniš v plesno dvorano. Odprt razgled pomeni pogled v sosednjo stavbo. Mirna lokacija pogosto pomeni, da je vse daleč. Neposredna bližina morja pa je izraz, ki očitno dopušča zelo široko interpretacijo.

Vem, da je namen oglasa prodati nepremičnino. Ampak vedno bolj imam občutek, da se s takšnim načinom predstavljanja nepremičnin izgublja čas vsem. Kupcem, ki pridejo na ogled in ugotovijo, da to ni niti približno tisto, kar so pričakovali in agentom, ki potem poslušajo razočarane kupce. Ali bi bili lahko oglasi realni in brez olepševanja, saj pri pol mio eurov vrednem nakupu res ne potrebujem marketinškega “bullshita”.

Mogoče sem naiven, ampak sam bi veliko bolj cenil oglas, ki bi stvari predstavil takšne, kot so. Če je cesta do hiše makadamska, naj bo to napisano. Če je od 85 kvadratov le polovica dejansko bivalne površine, naj bo to jasno navedeno. Če je bila prenova narejena pred tridesetimi leti, tudi s tem ni nič narobe. Vsaj človek ve, kaj ga čaka. In vsak se odloča sam.

Ker na koncu dneva nihče ne kupuje fotografij in opisov. Kupuje nepremičnino. In prej ali slej se izkaže, kakšna je realnost. Takrat pa širokokotni objektivi, skrbno izbrani koti fotografiranja in kreativni opisi ne pomagajo več.

Objava Nepremičninski oglasi nimajo veze z realnostjo originalno objavljena na had blog.

Facebook mi je po nekem čudnem naključju začel servirati oglase za nepremičnine. Za oddajo in prodajo nepremičnin. Vse sami superlativi prodajalcev, ki cenijo svoje nepremičnine kot da bi bile zlate. Vendar se pravi spektakel ne zgodi v oglasih. Pravi spektakel se zgodi pod oglasi. V komentarjih. Dobrodošli v digitalnem amfiteatru slovenskega nepremičninskega trga. Ponavadi se začne: “A je to oprema iz 1990?” In potem gre samo še navzdol.

• Davek na nepremičnine na Hrvaške / 4,37 evra za m2 v Malinski
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Kako kot samostojni podjetnik do kredita brez pologa v vrednosti milijon evrov za nakup nepremičnine?

Nekdo objavi oglas za stanovanje v Ljubljani. Ni važno, koliko kvadratov ima, ker bo za polovico ljudi vedno premajhno in za drugo polovico vedno precenjeno. Cena je seveda napačna. Vedno. In potem se začne. Nekdo razlaga, kako je to norost, drugi razloži, da dokler bodo ljudje kupovali, bodo cene take, kar je približno enako uporabno kot ugotovitev, da je voda mokra. Nihče pa v resnici ne razmišlja o nakupu. Vsi razmišljajo o tem, kako zelo imajo prav. In da morajo svoje mnenje zapisati.

Nepremičnine so pri nas že dolgo več kot samo streha nad glavo. So nacionalna obsesija in družbeni lakmusov papir. Vsak oglas je nova priložnost, da se odpre razprava o pohlepnih investitorjih, zlobnih agencijah in tistih mitskih časih, ko si lahko za ceno današnje kuhinje kupil celo hišo. Vedno se najde tudi nekdo, ki pozna nekoga, ki je pred leti kupil skoraj zastonj in zdaj to zgodbo ponavlja kot dokaz, da je danes vse narobe.

Posebno poglavje so nepremičninski agenti, ki se včasih opogumijo in vstopijo v komentarje. Ponavadi z enim samim stavkom, da je cena tržna. In s tem nehote sprožijo še večje zgražanje. Ker če je to trg, potem očitno trg sovraži ljudi. Razlage ne pomagajo, ignoriranje še manj, brisanje komentarjev pa samo potrdi sum, da je nekje v ozadju velika zarota. Ali pa vsaj predrago stanovanje.

V resnici pa vsi vemo, zakaj ti komentarji obstajajo. Ker je lažje napisati, da je nekaj nateg, kot sprejeti dejstvo, da si z normalno plačo vedno bolj oddaljen od lastne nepremičnine. Ker oglas ni vzrok frustracije, je samo njen obraz. In ker družbena omrežja niso prostor, kjer bi se problemi reševali, ampak kjer se jih kolektivno predihava.

Jutri bo objavljen nov oglas. Še lepše fotografije, še bolj prepričljiv opis in še bolj napačna cena. Komentarji bodo skoraj identični današnjim. Cene se bodo mogoče premikale počasi, mnenja pa nikoli. In če smo že iskreni, brez teh komentarjev bi bili oglasi za nepremičnine zgolj dolgočasni. Tako pa so vsaj iskreno slovenski.

Objava Oglasi za nepremičnine na družbenih omrežjih in komentarji originalno objavljena na had blog.

Zadnje čase mi Facebook po nekem čudnem naključju servira objave, ki so povezane z oddajanjem počitniških nastanitev na Hrvaškem in s prodajo nepremičnin ob morju. Če bi bil Facebook vsaj malce “pameten,” bi vedel, da tega že nekaj časa ne iščem, vendar kdo sem jaz, da bi vedel, kaj iščem in kaj me zanima, kajne? Ampak bolj kot algoritmi me fascinirajo komentarji pod objavo.

• Ker ne spremlja poročil in Facebooka ni vedela, da mora podaljšati vinjeto
• Meta bo na Facebooku in Instagramu v ZDA odpravila preverjanje dejstev
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke

Vedno brez izjeme se v trenutku najde nekaj sto ljudi, ki jih zanima samo cena. Ne, kako izgleda nepremičnina, ne kje je, ne kaj ponuja – zgolj in samo cena. In to na način: “Koliko stane?” “Cena?”. Pa naj bo objava še tako lepo zapakirana s profesionalnimi fotografijami in opisom, vedno se vse konča pri istem vprašanju.

Ampak cena je sestavljena iz več faktorjev. Termina. Števila ljudi. In tako naprej. Ampak to vse je nepomembno. Ljudje želijo dobiti samo ceno. In potem se začne zgražanje in pametovanje, da za takšno ceno ne bo nihče najel nepremičnine.

Druga skrajnost pa so nepremičnine, ki jih ljudje prodajajo na Facebooku. Ponavadi so oglasi brez cene in v komentarjih je prvo vprašanje: “Cena?”. Čeprav gre za prvo vrsto do morja, kjer se cene začnejo precej nad pol milijona, je takšnih vprašanj vsaj še 100. In ko nekdo dobi ceno in jo objavi, se začnejo še bolj tipični komentarji: “Predrago.,” “Kdo bo to kupil?” itd … Kot da imajo res vsi Facebook uporabniki v žepu par milijonov in samo čakajo, da bodo lahko kupili kakšno nepremičnino.

Če nekoga dejansko res zanima cena, potem bo kontaktiral lastnik. In dobil točne podatke, predvsem pa tudi več informacij. Če gre zgolj za “slovensko folkloro,” potem pa so ti komentarji prikaz, da smo res narod, ki ga zanima zgolj številka na koncu?

Mogoče pa je to preprosto odraz tega, kako deluje Facebook: ljudje v trenutku pozabijo na vsebino in čakajo samo na eno informacijo. Včasih se mi zdi, kot da je ta platforma postala en sam katalog cen, kjer je vse drugo nepomembno. In njihovi algoritmi so že dolgo časa precej čudni – ker res ne iščem ne najema in ne nakupa nepremičine.

Zastavlja se mi vprašanje, če Facebook v resnici ni družbeno omrežje, ampak katalog cen z dodatkom komentarjev, kjer ljudje tekmujejo, kdo bo prej napisal “Cena?”. Jaz pa sem samo stranski opazovalec, ki se sprašuje, kdaj mi bo Facebook začel ponujati še oglase za traktorje in čebelje panje. Saj mogoče v resnici rabim tudi to – samo še ne vem.

Objava Zanima me cena originalno objavljena na had blog.

Verjetno nisem edini, ki je pomislil na to, vendar nisem še nikjer zasledil informacije, zakaj se ne zgradi poseben objekt na obrobju Ljubljane, kjer bodo pod eno streho združena vsa ministrstva in ne bodo več razdrobljena po celi Ljubljani. Glede na to, da ogromno objektov ministrstva najemajo, bi bilo verjetno smiselno opraviti preračun – koliko denarja se je v tem času vrglo skozi okno “pravim” ljudem in zakaj je temu tako. Da o stanju prometa v Ljubljani sploh ne razmišljam.

• Tudi jaz bi poslansko stanovanje v velikosti 65 kv.m. za 222 evrov mesečne najemnine
• Prodaja stanovanja v Ljubljani / isto stanovanje, dve agenciji, dve ceni
• Jože Anderlič / Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.
• Zakaj Ljubljana ne postane mesto muralov?

Ideja je dokaj preprosta. Združiti čim več vsega pod eno streho, namesto da vsaka enota ministrstva najema prostore v drugi stavbi v Ljubljani. Poleg optimizacije stroškov bi šlo tudi za racionalizacijo poslovanja.

Zadnje dni medije polnijo informacije o nakupu poslovnih prostorov ministrstva za pravosodje na Litijski cesti v Ljubljani. Pa vendar to ni edina takšna zgodba, ki se je zgodila. Sam se spomnim zgodbe o stavbi na Litrostrojski, pa pred tem na Dimičevi, kjer so si investitorji “meli” roke, ker so gradili stavbe. ki jih bodo najemala različna ministrstva.

Že pred leti sem nekje zasledil, da država plača ogromno denarja lastnikom poslovnih prostorov, ki oddajajo svoje nepremičnine, različnim ministrstvom in sorodnim službam. Seveda je vse odvisno od lokacije in tiste lokacije v samem centru mesta so precej bolj zaželjene kot pa tiste na perfiferiji. Posledično to pomeni, da tudi veliko več vozil pride v samo mesto, kajti zaposleni niso samo iz Ljubljane, ampak so iz različnih koncev Slovenije.

Zakaj torej se ne zgradi megakompleks, ki bi združeval vse pod eno streho in omogočal precej lažjo sodelovanje med samimi ministrstvi in omogočal dejansko vitko državo. Da o tem, da bi verjetno odkrili, da imajo cel kup nekih “sektorjev,” za katere sploh niso vedeli, da obstajajo, niti ne razmišljam.

Če se sedaj lahko v Sostrem gradi nov zaporniški kompleks, ki se gradi izredno hitro, bi se verjetno tudi kaj takšnega lahko zgradilo v precej doglednem času. In ko sem že pri idejah, tudi študentski kampus, kjer bi bile vse fakultete na enem kraju, poleg njih pa študentski domovi in pa lokali in prostori za obštudijske dejavnosti, bi bil povsem smiseln.

Kaj pa bi se potem zgodilo z vsemi temi objekti? Glede na to, da so ti objekti sedaj v uporabi 8 ur na dan, bi se jih dalo predrugačiti – najemodajalci bi zagotovo našli rešitve za svoje nepremičnine, verjetno bi cene padle v zelo kratkem času, saj bi se na trgu pojavilo ogromno prostih kapacitet, ker bi pozitivno vplivalo na vse skupaj. Verjetno bi se dalo marsikatere sedaj poslovne prostore preurediti v stanovanjske prostore in s tem bi se reševala tudi stanovanjska stiska. Predvsem pa bi uporabniki storitev imeli precej lažji dostop do njih in predvsem bi bilo vse skupaj na enem mestu.

Seveda bi morala takšna novogradnja biti precej predimenzionirana in imeti ogromno parkirnih površin, zato bi bila idealna nekje ob obvoznici, kar bi pomenilo precej manj vozil v samem centru mesta.

No ja , samo nočno razmišljanje je tole. In verjetno so strokovnjaki že razmišljali o tem, vendar nikoli še nisem videl ali prebral nobene študije o tem. In zaprmej bi takšna študija lahko precej bolj jasno odkrila, koliko najemnim gre letno v žepe tistih, ki oddajajo nepremičnine ministrstvom.

Verjetno si malce preveč ponenostavljeno predstavljam vse skupaj, kajne?

Objava Zakaj se ministrstva iz centra ne preselijo v poseben objekt na obrobju Ljubljane? originalno objavljena na had blog.

Saj ne vem, ali naj se smejem ali jočem. ob izjavi, ki jo je izrekel Jože Anderlič, ki želi prodati še tista “neprodana stanovanja,” ki se prodajajo že več kot leto dni in gre takole: Brez elite ni naroda, elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. Vsak narod potrebuje elito na številnih področjih – gospodarskih, političnih, kulturnih, znanstvenih. Brez tega ni napredka.

• Tudi jaz bi poslansko stanovanje v velikosti 65 kv.m. za 222 evrov mesečne najemnine
• Ali tudi ti pogledaš stran / zakaj smo ljudje postali brezbrižni do drugih?
• Zakaj Ljubljana ne postane mesto muralov?

Se strinjate z njim? Ali pa pač on ne razume, kaj je to elita, in ima percepcijo o tem malce drugačno, kot je sicer. So elita tisti ljudje, ki si lahko kupijo stanovanje za 15.000 evrov?

Včasih je bila elita povsem nekaj drugega. To niso bili ljudje, ki so obogateli s privatizacijo ali pa kriptovalutami. Elita so bili tisti ljudje, ki so bilu umetniki – slikarji, pisatelji, pesniki, športniki.

Tistim, ki so imeli denar, so pač rekli “hohštaplerji,” ker niso imeli vsebine, so imeli pa polne “malhe”. To, da nekdo enači elito z zneskom na “tekočem” računu, pa pove dovolj o osebi, ki je izrekla te besede. In ja, mogoče pa se bo še kakšno stanovanje na ta račun prodalo, ker bo nekdo želel biti elita – in očitno elita živi v palači in vilo Schellenburg.

Objava Jože Anderlič / Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. originalno objavljena na had blog.

Ste lastnik nepremičnine in vas zanima koliko je po novem vredna vaša nepremičnina? Geodetska uprava RS (Gurs) ponuja možnost vpogleda v vrednost nepremičnine po novem sistemu. Lastniki nepremičnin lahko do 15. novembra pošiljajo pripombe.

• Cene nepremičnin in najemnine nepremičnin v Ljubljani so ponorele
• GURS in sranje okoli odmere davka na nepremičnine
• Moti jih hrup in izpusti / primer Situla in Slovenske železnice
  

Vrednost vaše nepremičnine po novem lahko preverite na naslovu https://eprostor.gov.si/PI_JAVNI/#/iskalnik…

Vpišete podatke in preverite vrednost vaše nepremičnine. Če imate naslov soseda lahko vpišete tudi njegov naslov in primerjate vrednost njegove nepremičnine (da, tudi to se da pogledati).

Predvsem pa je zanimivo, da so vrednosti nepremičnin precej nižje, kot so trenutne cene na trgu. V bistvu za več kot tretjino … Ali bomo sedaj dobili davek na nepremičnine? Je to prvi korak k temu?

S 1.10.2019 se na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavijo poskusno izračunane vrednosti, ki so nepremičninam izračunane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v registru nepremičnin na dan 27.6.2019.

Vsi zainteresirani lahko od 1. oktobra 2019 do 15. novembra 2019podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja.

Objava Koliko je vredna vaša nepremičnina po novem originalno objavljena na had blog.

Ko sem včeraj bral članek v Dnevniku z naslovom Stanovalce Situle moti hrup železnice, sem bil prepričan, da gre za šalo. Vendar ne gre za šalo – gre za dejansko idejo par stanovalcev, da bi vložili tožbo zaradi hrupa in izpustov z železniške postaje.

• Situla Ljubljana – prvi stanovalci se že selijo
• Cene nepremičnin in najemnine nepremičnin v Ljubljani so ponorele
• Vila Destino in dve plati iste zgodbe / komu verjeti

Projekt Situla so oglaševali kotveliko mesto v srcu prestolnice. Stanovanjski kompleks Situla leži med Vilharjevo in Šmartinsko cesto in omogoča čudovit pogled na železniško progo. Pred leti sem zapisal, da vam bodo, če se boste odločili za nakup stanovanja v Situli hvaležni mlajši rodovi, ki bodo lahko ure in dneve opazovali železniški promet, ki poteka spodaj.

Stanovanja v Situlu se bila precej draga za tiste čase. Potem so ponudili popuste in Situla ni več izgledala prazna, saj so prišlo stanovalci. Sam sem bil parkrat v Situli in priznam, da me železniški promet ni motil tako močno kot sem bil prepričan, da me bo. Je pa res, da nisem bil nikoli v stanovanjih, ki so direktno nad železniško progo.

Vendar pozor – sedaj pride najboljši del. Ker par stanovalcev moti hrup in izpusti z železniške postaje, bi le ti vložili tožbo proti Slovenskim železnicam. Da, res je. Verjetno bodo zahtevali, da se železniška postaja prestavi na drug konec mesta, da bodo lahko mirno živeli v svojih stanovanjih. V bistvu gre za podobno zgodbo, kot pri zgodbi o kateri sem pisal – Motijo jih otroška igrala, dom za starejše, ljudska kuhinja, dom za migrante / kakšna družba smo postali?

Še bolj smešno pri vsem tem je, da je bilo kupcem jasno, da gre za stanovanja, ki so poleg železniške postaje in da posledično prinaša to tudi hrup in “izpuste”. Vendar v Sloveniji je vse drugače. Glede na to, da je par stanovalcev prosilo za sestanek tudi pri varuhu človekovih pravic, so se očitno tega projekta lotili zelo resno.

Da bo v slogu trenutno aktualnega: Situla je poseg v življenjski prostor železnice. Vsi protestirat za zaščito vlakov in njihovih nedolžnih mladičkov…

— Leon (@Leon48303573) September 4, 2019

Razumem stanovalce LJ Situle, da je hrup železnice moteč. Sam tam ne bi živel en dan. A železnica je tam od pamtiveka, tudi situla je, a tista iz Vač.😎

— dušan kočevar (@dusankocevar1) September 4, 2019

Čak mal. A je bila najprej zgrajena Situla in nato železnica? Ko so kupovali so zagotovo vedeli in videli khe stavba stoji in kaj pomeni, da je nad prometno progo. Torej, jasno ko pasulj. Nimajo se sedaj kaj tozarit, se najmanj proti železnici. A nima stavba vesoljsko izolacijo?

— Slavko Cimprič (@SCimpric) September 4, 2019

Kupil sem stanovanje s CHF kreditom v Situli.

Zdaj bi rad odskodnino za kredit in hrup, na koga se lahko obrnem? #krivica pic.twitter.com/anpzfuXf33

— Luka Valas (@lukavalas) September 4, 2019

Objava Moti jih hrup in izpusti / primer Situla in Slovenske železnice originalno objavljena na had blog.

Vsake toliko časa pogledam cene nepremičnin in najemnine nepremičnin v Ljubljani. No, že naslednji trenutek mi je žal, da sem to storil, vendat tako vsaj za trenutek dobim občutek, kaj se dogaja na nepremičninskem trgu v prestolnici Slovenije.

• Cene nepremičnin – hudičevo previsoke!
• Mami, ali smo mi na pol revni?
• Prodaja stanovanja v Ljubljani / isto stanovanje, dve agenciji, dve ceni

Razumem, da je veliko povpraševanje in posledično sledi, da so cene lahko višje in višje. Po recesiji se je sicer malce opomogel gradbeni sektor in v zadnjih letih je bilo za trg izdelanih precej novih stanovanj. Vendar očitno še vedno krepko premalo, če se 40 kv. metrov velika stanovanja v Ljubljani prodajajo po cenah okoli 130.000 evrov. Preko 3.000 evrov za kvadratni meter pač ni tako malo denarja, kajne?

Na drugi strani pa so znorele tudi cene najema nepremičnin. Če so lastniki pred par meseci na različnih nepremičninskih portalih oglaševali oddajo stanovanj v velikosti 60 kv. metrov za ceno okoli 700 evrov, so te cene sedaj krepko čez 1.000 evrov. Da ne omenjam tega, da ne gre za prenovljena stanovanja, ali pa za top lokacije, kjer dobiš zraven še parkirni prostor. Gre za povsem preprosta stanovanja, saj tista, ki so malce novejša in bolj sodobno opremljena dosegajo cene tudi preko 1.200 evrov mesečno + stroški.

Ker plače v zadnjih letih niso šle tako bliskovito navzgor kot cene nepremičnin, se mi zastavlja vprašanje – kdo hudiča kupuje in kdo najema takšna stanovanja? Ali imajo Slovenci res tako veliko premoženja?

In potem sledi še eno vprašanje – kako naj si mladi kupijo stanovanje? Če nimajo premožnih staršev je to verjetno precej težko, predvsem pa je potrebno vzeti kredit za naslednjih 20 ali več let.

Glede na to, da je Slovenija stara že 25 let, bi bil mogoče sedaj čas, da se začne resno razmišljati tudi o tem – primer Dunaja, kjer so najemnine izračunane tako, da pokrijejo stroške izgradnje, vzdrževanja, izgube vrednosti nepremičnine, obenem pa imajo določen zgornji limit višine, ki ne sme preseči 20-25 % mesečnega neto prihodka najemnika (vir).

Bi bilo mogoče tudi v Sloveniji storiti kaj takšnega, ali pa so pri nas stanovanjski skladi zgolj za to, da hudičevo drago prodajajo stanovanja in si očitno nekateri z njimi krepko omastijo brke?

Ker se zadnje čase vse več govori o nepremičninskem davku, bi bilo smiselno, da bi se pripravili predlogi, ki bo vključevali ne zgolj in samo pobiranje davka, ampak tudi načine upravljanja nepremičnin, ki bi bile bolj smotrne in predvsem, ki bi omogočale tudi mladim, da pridejo do njih. Vendar je verjetno državi v resnici pomembno zgolj to, da bo pobrala več davkov, kot pa da bi se ukvarjala z uravnavanjem trga nepremičnin, kajne?

Vnesi svojo mesečno neto plačo in se zjoči!  https://danesjenovdan.si/stanovanja/

Objava Cene nepremičnin in najemnine nepremičnin v Ljubljani so ponorele originalno objavljena na had blog.

Prodaja stanovanja v Ljubljani je lahko zanimiva. Še posebej, če isto stanovanje prodajata dve različni agenciji. Potem se lahko zgodi, da ko kupujete stanovanje v Ljubljane in iščete ponudbe, zagledate oglas na portalu nepremicnine.net, kjer dve različni agenciji prodajata isto stanovanje – vendar je razlika v ceni za isto stanovanje 10.000 evrov. Res pa je, da se stanovanji razlikujeta – po fotografijah. Ena agencija ima boljšega fotografa, ki zna malce bolj prikazati svetlobo v stanovanju in ki zgolj ne škljoca …

• Cene nepremičnin – hudičevo previsoke!
• GURS in sranje okoli odmere davka na nepremičnine
• Lupijo vas kot banane #nebodibanana / Izberem.si in razsodba oglaševalskega razsodišča

To, da so cene stanovanj nenormalno visoke gre pač zraven k dobri gospodarski rasti in temu, da banke spet ponujajo kredite za nakup nepremičnin. To, da so ljudje pripravljeni plačati 4000 evrov za kvadrat stare “luknje” pa je zgolj njihova odločitev in posledično krivda za visoke cene. Pač trg narekuje cene in nepremičninske agencije, ki umetno dvigujejo cene.

In še ena stvar, ki je nikoli ne bom razumel – za koji k…. bi plačal provizijo 2 odstotka nepremičninski agenciji pri nakupu nepremičnine. To je podobna zadeva, kot je potrebno pri novem avtomobilu plačati pripravo vozila. Ali ste nori? Že tako nepremičninarji dvignejo cene v nebo, potem pa še njihova provizija?

Tole spodaj je samo en primer, kako se postavljajo cene. Ena od agencij je verjetno pozabila, da so se dogovorili, da bo cena 115k evrov za kupca in ne 105k evrov, kot jih je želel prodajalec … In potem se zgodi takšna šlamastika.

Objava Prodaja stanovanja v Ljubljani / isto stanovanje, dve agenciji, dve ceni originalno objavljena na had blog.

Stanovanjski sklad je včeraj objavil razpis za prodajo 82 novih stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu (v bistvu gre za 64 stanovanj in 18 vrstnih hiš). Meni se zastavlja dokaj preprosto vprašanje – zakaj hudiča stanovanjski sklad gradi stanovanja, katerih cena na kvadrat je med 2.189 in 3.355 euri???

• Kako kupiti stanovanje, oz. zakaj mladi pri 30 letih še vedno živijo doma pri starših
• Kako razumeti mlade / koga bodo nagovarjali oglaševalci čez 5 let?
• Cene nepremičnin – hudičevo previsoke!

Da, prav ste prebrali. Cene so enormne – tako bi recimo za 38 kvadratnih metrov veliko stanovanje odšteli 140.000 eurov! Zakaj me motijo cene stanovanj, ki jih prodaja stanovanjski sklad?

Njihovo osnovno poslanstvo je:

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad deluje v interesu države na področju celotne Slovenije in skladno s svojo poslovno politiko financira spodbuja stanovanjsko gradnjo, prenovo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb.

Če pogledam cene teh nepremičnin, potem se vprašam, v čem je smisel poslovanja stanovanjskega sklada in gradnje prestižnih stanovanj za trg? Glede na to, da ima stanovanjski sklad politiko, da stanovanj ne gradi več za prodajo, pač pa za najem me cene teh stanovanj presenečajo.

Glede na to, da je na Brdu že sedaj preko 600 stanovanj, me prav zanima, kdo od tistih, ki ima toliko denarja za nakup stanovanja, bo dejansko šel živeti v ta del? Ali pa bodo mogoče prišli na svoj račun tisti, ki množično kupujejo nepremičnine in si ustvarjajo zalogo.

Objava Stanovanjski sklad prodaja nova stanovanja / cena na kvadrat med 2.189 in 3.355 euri originalno objavljena na had blog.