Ne, NLB ne pošilja takšnih elektronskih obvestil svojim komitentom – če bi jih, potem bi jih definitivno zaračunala. Je pa tale scam precej zanimiv, saj je v njem omenjeno plačilo, kar premami marsikoga, da klikne na povezavo – Dostop do vaše spletne izjavo, kar pa bi moralo pri vsakem uporabniku spleta vzbuditi zanimanje in ga odvrniti od tega, da bi kliknil na povezavo.

Če uporabnik klikne na povezavo, se mu odpre spletno mesto, ki nikakor ni podobno spletnemu mestu NLB Klik. Ima pa povezavo, do njihovih vsebin, kar mi je še posebej zanimivo. Poleg tega pa je tudi URL naslov povsem drugačen, kot bi moral biti – http://groupegambetta.com ni enako kot .

Kako ugotoviti / prepoznati, da gre za SCAM

• preverimo elektronski naslov pošiljatelja (ne samo tisto kar vidimo, ampak dejansko pogledamo naslov od kje je bila poslana elektronska pošta)
• preverite na kater elektronski naslov ste dobili SCAM? v mojem primeru na naslov, ki ga ne uporabljam za dostop do Klika NLB – še boljše je, če sploh niste komitent NLB banke
• zavedajmo se, da na spletu ni ničesar zastonj in se tako tudi obnašajmo – there ain’t no such thing as a free lunch – tudi banka vam ne bo nakazala denarja!
• preden kliknemo na povezavo, preverimo, kam nas bo dejansko odpeljala (pogledamo URL naslov spletnega mesta, kjer bomo pristali po kliku)
• tudi če spletno mesto izgleda povsem enako, kot je spletno mesto, ki mu zaupamo, preverimo, ali je spletno mesto (v primeru NLB Klika) zaščiteno s SSL-jem, oz. je dostop preko varne povezave (v brskalniški orodni vrstici, kjer vpišemo URL naslov, se nam pojavi znakec z imenom, kar pomeni, da je povezava enkriptirana) in je varno za uporabo. Lahko tudi preverite izdajatelja certifikata!

Objava NLB scam – Spoštovani kupec. Prejeli ste novo plačilo. originalno objavljena na had blog.

Sicer zadeva, da NLB Klik ne deluje že od jutra ne bi bila nič posebnega, saj smo navajeni na to, če ne bi bil danes dan plač, oz. dan plačila položnic. In ker sem ljubitelj teorij zarote, mi je takoj prišla na misel teorija zakaj se to dogaja!?

Namreč večina pritokov denarja je bilo v banko že v petek, ko podjetja izplačujejo “plače”, kot tudi država denarne transferje. Danes je ponedeljek, ko se večina tega denarja spravi v obtok za plačilo vseh mogočih položnic in banka je tista, ki velik del tega prometa sprocesira preko spleta, oz. preko NLB Klika. No, danes se tega ne da storiti že od jutra, torej denar ostaja na računih in korist od tega ima banka, saj lahko v tem času “vrti” ta denar. Tisti, ki jim je denar namenjen, pač ne bodo danes dobili denarja. Ali NLB nima dovolj denarja in se je odločila da “ima probleme s Klikom”?

Sicer je verjetno problem z nedelovanjem Klika povsem drugačen in minoren, vendar sam vseeno verjamem, da se bo kmalu zgodilo res kaj takšnega – ko banka ne bo imela dovolj denarja in se bodo dogajale takšne in podobne stvari – do takrat pa je to samo teorija zarote!

Objava NLB Klik ne deluje že od jutra – teorija zarote originalno objavljena na had blog.

NLB Klik je tista zadeva, ki je že dolgo časa potrebovala prenovo. In ker je prišla prenova čez vikend, je tudi odziv uporabnikov danes precej zanimiv. Nikomur nič ne deluje tako, kot bi moralo delovati. Nekaj komentarjev na Twitterju:

Očitno je Hermes Softlab dobro zaslužil, naredil pa nekaj podobnega kot je bilo prej. Jao, jao. Upam, da jim niso plačali kakšnih hudih in resnih zneskov za tole!

Tole je print screen “delujoče” vstopne strani, kajti naprej me sistem ne pusti, kljub certifikatu in pravilnemu geslu. In kako izgleda “notranjost” mi bo jasno šele ko mi bo to uspelo! In takrat bom lahko kritiziral še kaj drugega.

Sicer si lahko pogledate kako naj bi vse skupaj izgledalo – , če vam bo odprlo stran! Meni jo namreč ne!

p.s.: in kako naj plačam položnice, če mi ne odpre Klika? hmm?

Objava Prenovljen NLB Klik je en velik “fail” originalno objavljena na had blog.

Smrt je, tako kot davki, neizbežna za vsakega od nas. Če pomislim, da ima “vsak” uporabnik interneta račune na Googlu, Yahoo-ju, Facebooku, Twitterju, Koornku, Myspaceu, itd.
Da ima vsak uporabnik računalnika le tega zaščitenega z uporabniškim imenom in geslom.
Da si življenja brez elektronskega bančništva in storitev kot so, PayPal, NLB klik, American Express, Moneybookers, ne znamo več predstavljati.
Da imamo vsi cel kup uporabniških imen in gesel za dostop do blogov, za dostop do FTP strežnikov, za dostop do različnih stvari na internetu, ki jih seveda ne odkrijemo nikomur, niti najbližjim ne in da se zgodi tudi, da jih pozabimo sami.
Kaj se zgodi z vsemi podatki, ko človek umre, ki nekje v prostranem vesolju interneta čakajo na lastnika, vendar ga več ni?

Ali si, bralec teh vrstic, že kdaj pomislil, koliko različnih uporabniških imen in gesel uporabljaš na spletu? In kdo ve za vsa ta gesla in skupnosti in portale in elektronske naslove in vse ostalo? Še sam včasih pozabim kje vse sem registriran, kako bi potem šele nekdo drug vedel vse to.

In če bi umrl, bi vsi ti podatki, dostop do računalnika, do bloga, do vseh projektov na internetu, izgubili lastnika, kajti nihče ne pozna mojih gesel.

Ali obstaja rešitev za to? Da bi se projekti, ki so “one man band”, lahko nadaljevali, da bi lahko nekdo izbrisal, ali zaprl te račune?
Ali bi zaupali spletnemu servisu, ki bi hranil vse te vaše podatke? Sam sem zelo skeptičen, kajti v primeru, da nekdo “poheka” zadevo, bi imel na dlani dostop do vseh podatkov. In človek je po naravi nezaupljiv.

Edina rešitev je svinčnik in papir, kamor zapišeš vse te podatke in jih daš hraniti notarju. Vendar spet obstaja dvom. Kaj pa če spremeniš gesla, ali boš vedno popravljal zapisano? Obstaja možnost hrambe v sefu, vendar obstajajo tudi možnost ropa sefov. Spomnimo se samo ropa SKB trezorjev, ki še vedno ni razrešen.

Kaj torej storiti?
Uporabljati enako uporabniško ime in geslo za vse stvari na internetu? Odsvetujem!
Zapisovati si vse račune v “črno knjižico”? Precej boljša rešitev, vendar vseeno ne dovolj varna.
Zapis v telefon, pod geslom, ki ga pozna samo najbližja oseba, oz. tista, katera bi vse te stvari “prevzela”? Veliko boljše.

Katera rešitev se tebi zdi najboljša? Oz. kako imaš ti poskrbljeno za te stvari? Ali pa sploh še nisi pomisli na to?

Objava Kaj se zgodi s podatki na internetu ko človek umre originalno objavljena na had blog.

Gorenjska banka, Tržič, petek okrog 16. ure. Položim večjo vsoto denarja na svoj račun pri NLB (pred časom še Banka Zasavje), ker jo potrebujem naslednji dan na računu. Okoliščine so bile takšne, so tukaj nepomembne, da nisem mogel iskati NLB banke, da bi si direktno položil na račun.
In potem čakam. Zvečer preverim stanje na računu in polog še ni bil knjižen. Začnem se zavedati, da sem storil napako in da denarja ne bom videl pred ponedeljkom.
In res se zgodi tako. Včeraj zjutraj preverjam račun in stanje je še vedno enako. Okrog 11. ure se prikaže, v petek popoldan položen, znesek na računu.
In se mi zastavi vprašanje, kje je moj denar potoval ta čas? Je tako trnjava pot med bankama, imajo banke tako slab internet, je res takšen problem narediti polog denarja na račun, ali pa je zadaj kaj drugega?

Ker se mi ta zgodba ni zgodila prvič, ampak se mi dogaja skoraj vsak mesec, ko prenakazujem denar iz Banke Koper, ali Probanke na NLB, sem najbolj jezen nase, ker banke vsak mesec par dni obračajo moj denar, preden pristane na mojem računu. In za to ne dobim nobenih obresti. Ko grem jaz v limit za en dan, mi takoj obračunajo obresti in jih tudi pridno poberejo iz računa.
Ali je res takšen problem narediti računalniško obdelavo podatkov (clearing) med bankami, kjer ne bo potrebno čakati potrditve človeka, da se bo transakcija uspešno izvedla? Ali je res smisel vseh bank, ki omogočajo poslovanje preko interneta, da vsako transakcijo potrjujejo še ljudje in da internet ne pospeši tega procesa? Ali pa je problem v tem, da bankam prav “paše”, da lahko obračajo vsote denarja, ki se prenakazuje, nekaj dni in s tem zaslužijo?
Sam predvidevam da gre za slednji razlog, banke imajo vsak mesec manj denarja, ki ga lahko “obračajo”, saj je čedalje več ljudi ki živi v limitu in ko dobi osebni dohodek, le ta samo pokrije limit in tako naprej v začaranem krogu.

Pred časom sem pri Piskecu objavil tri kategorije ljudi, ki živimo v Sloveniji:
spodnji sloj – ko dobi osebni dohodek, se le ta porabi za pokritje obveznosti prejšnjega meseca (življenje v limitu)
srednji sloj – ko dobi osebni dohodek, se le ta porabi za pokritje obveznosti prejšnjega meseca in ti ostane še za teden dni življenja (iz dežja pod kap)
višji sloj – ko dobi osebni dohodek, mu je povsem vseeno za ta denar, kajti z njim si kupuje delnice, nepremičnine, luksuzna prevozna sredstva

Objava Banka, kje je moj denar? originalno objavljena na had blog.

Tole sporočilo me je danes pričakalo na Kliku NLB. In če sem sposoben financirati teroriste, potem je seveda pravilno, da se moji podatki posredujejo tudi v ZDA! :evil:

“Osebni ali drugi zaupni oziroma varovani podatki, ki so nam na razpolago ali nam jih boste sporočili v zvezi z opravljanjem storitev (npr. izvršitvijo plačilnega naloga) in ki med bankami za ta namen potujejo preko omrežja SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication), bodo lahko na podlagi posebne zahteve posredovani domačim ali tujim (tudi v ZDA) držvnim, upravno-administrativnim ali sodnim organom zaradi izvajanja ukrepov preprečevanja pranja denarja in ukrepov zoper financiranje terorističnih aktivnosti.”

Objava NLB Klik v boj proti terorizmu originalno objavljena na had blog.