Novo leto je tisti čas v letu, ko se ljudje ozremo v leto za nami in začnemo planirati kaj vse bomo storili v novem letu. Novoletne zaobljube so nekaj, kar sam nisem nikoli razumel, vendar mi je bilo vedno všeč poslušati druge, ki so govorili o tem, kako bo v novem letu vse povsem drugače.

• Danes ne jutri
• Novoletne zaobljube

Se vam sanja, o čem pišem, kajne? Po novem letu bom shujšal. Po novem letu bom začel telovaditi. Po novem letu bom iskal drugo službo. Po novem letu se bom obnašal bolj resno. Po novem letu bom manj pil. Po novem letu…

Neskončno zaobljub, ki pa ponavadi niso realizirane. Namreč ljudje vedno najdemo izgovore, da nekaterih stvari ne naredimo, ali pa da jih odlašamo. To nam gre precej bolje, kot pa da premaknemo rit in se spravimo počet nekaj koristnega, nekaj kar bi nam celo pomagalo v življenju. Pa ne gre samo za šport. Gre za odločitve, ki bi jih morali sprejeti in jih udejanjiti, ampak čakam in odlašamo. In vsak dan, ko se spomnimo na to imamo slabo vest.

Sam nisem nikoli sprejemal novoletnih zaobljub. No, lažem. Eno sem imel nekoč. Namreč imel sem željo, da bi imel novoletne zaobljube. Da bi jih napisal v notesnik in potem, ko bi jih udejanil, bi jih prečrtal. Tako, kot delajo določeni ljudje vsako leto. Baje, da deluje ta sistem. Sam sicer ne poznam nikogar, da bi vedel iz prve roke, kako to poteka, definitivno pa mora biti zanimivo. Že to, da spraviš zaobljube na sam papir pomeni, da si dejansko razmišljal o svojem življenju. Večina ljudi se raje ukvarja z življenji drugih, kot pa da bi rešili svojega. Ker je lažje. In lažje stvari imamo ljudje precej bolj radi.

Sam verjamem v spontano spreminjane človeka. Da ni to neka umetna tvorba, ker si se odločil in potem to storiš. Predvsem pa, zakaj bi čakal novo leto, da začneš delati na sebi? Vsak dan je lahko dan, ko začneš spreminjati sebe in svet okoli sebe. Če seveda obstaja potreba.

V mojem svetu so pravila za to, da se kršijo. Če bi imel novoletne zaobljube zapisane… No, ne bi jih imel, ker se mi ne bi dalo spraviti na papir tega. Se pa zavedam, da s tem, ko odlašam določene stvari ne delam sebi nič dobrega. Ampak takšna je naša narava? No, tudi to ne drži povsem. Odlašanje je pač zgolj nekaj, kar smo si ustvarili ljudje sami, namesto da bi se takoj soočili s stvarmi, ki nas motijo in ki jih bomo nekoč naredili, vendar čakamo na ta trenutek. Ker nam je tako lažje. Ker se nam ni potrebno soočiti s posledicami in zanje odgovarjati. V bistvu smo ljudje preprosti.

Čez par dni povprašajte tiste, ki so se odločili, da bodo z novim letom začeli hujšati, ali pa telovaditi, če to že počnejo? Odgovor vas bo presenetil.

Objava Novoletne zaobljube originalno objavljena na had blog.

Kako preprost naslov, kajne? Manjka sicer vejica, ki jo lahko postavi vsak po svoji želji – kot mu najbolj paše v danem trenutku. Če smo nekoč poslušali o na pol polnem kozarcu in na pol praznem in iz tega dobili odgovor o tem, kakšna oseba je pred nami, nam lahko tudi danes ne jutri pove dosti o samem človeku. Namreč definitivno obstajata dve vrsti ljudi, ki jih vsak dan srečujem:

• tisti, ki bodo vse storili jutri
• tisti, ki ne bodo čakali na jutri, ampak bodo vse storili že danes

Sam sodim med prve. Zakaj danes, če lahko jutri? Jutri je še en dan! In tako bi še lahko našteval vse mogoče primere, ki mi pridejo na pamet. Ni jih malo. Po drugi strani pa se zavedam, da je vsako odlašanje oz., prestavljanje rokov zgolj in samo obliž, ki ne rešuje ničesar. Včasih se je potrebno zgolj zbrcati v riti in narediti korak. No, če gre za potencialnega samomorilca, potem naj se kar drži prvega stavka in naj svojo odločitev prestavlja v nedogled.

Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki vsako stvar naredijo takoj. Še preden se karkoli dogovoriš in premisliš je stvar že narejena. Kar je sicer super, vendar določene stvari včasih potrebujejo, da se jih prespi in šele potem dela odločitve, ki imajo lahko precej velike posledice.

V končni fazi je najboljša mešanica obojega. Odvisno od situacije. Veliko stvari je, ki bi jih bilo veliko lažje narediti takoj in bi šlo manj energije in precej manj jeze, kot pa če jih prestavljamo v nedogled. Sploh v primeru, ko se zavedamo, da moramo nekaj končati oz., da moramo narediti nekaj do konca. Ampak je težko, kajne?

p.s.: kam bi ti postavil/a vejico?

Objava Danes ne jutri originalno objavljena na had blog.