Facebook mi je po nekem čudnem naključju začel servirati oglase za nepremičnine. Za oddajo in prodajo nepremičnin. Vse sami superlativi prodajalcev, ki cenijo svoje nepremičnine kot da bi bile zlate. Vendar se pravi spektakel ne zgodi v oglasih. Pravi spektakel se zgodi pod oglasi. V komentarjih. Dobrodošli v digitalnem amfiteatru slovenskega nepremičninskega trga. Ponavadi se začne: “A je to oprema iz 1990?” In potem gre samo še navzdol.

• Davek na nepremičnine na Hrvaške / 4,37 evra za m2 v Malinski
• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Kako kot samostojni podjetnik do kredita brez pologa v vrednosti milijon evrov za nakup nepremičnine?

Nekdo objavi oglas za stanovanje v Ljubljani. Ni važno, koliko kvadratov ima, ker bo za polovico ljudi vedno premajhno in za drugo polovico vedno precenjeno. Cena je seveda napačna. Vedno. In potem se začne. Nekdo razlaga, kako je to norost, drugi razloži, da dokler bodo ljudje kupovali, bodo cene take, kar je približno enako uporabno kot ugotovitev, da je voda mokra. Nihče pa v resnici ne razmišlja o nakupu. Vsi razmišljajo o tem, kako zelo imajo prav. In da morajo svoje mnenje zapisati.

Nepremičnine so pri nas že dolgo več kot samo streha nad glavo. So nacionalna obsesija in družbeni lakmusov papir. Vsak oglas je nova priložnost, da se odpre razprava o pohlepnih investitorjih, zlobnih agencijah in tistih mitskih časih, ko si lahko za ceno današnje kuhinje kupil celo hišo. Vedno se najde tudi nekdo, ki pozna nekoga, ki je pred leti kupil skoraj zastonj in zdaj to zgodbo ponavlja kot dokaz, da je danes vse narobe.

Posebno poglavje so nepremičninski agenti, ki se včasih opogumijo in vstopijo v komentarje. Ponavadi z enim samim stavkom, da je cena tržna. In s tem nehote sprožijo še večje zgražanje. Ker če je to trg, potem očitno trg sovraži ljudi. Razlage ne pomagajo, ignoriranje še manj, brisanje komentarjev pa samo potrdi sum, da je nekje v ozadju velika zarota. Ali pa vsaj predrago stanovanje.

V resnici pa vsi vemo, zakaj ti komentarji obstajajo. Ker je lažje napisati, da je nekaj nateg, kot sprejeti dejstvo, da si z normalno plačo vedno bolj oddaljen od lastne nepremičnine. Ker oglas ni vzrok frustracije, je samo njen obraz. In ker družbena omrežja niso prostor, kjer bi se problemi reševali, ampak kjer se jih kolektivno predihava.

Jutri bo objavljen nov oglas. Še lepše fotografije, še bolj prepričljiv opis in še bolj napačna cena. Komentarji bodo skoraj identični današnjim. Cene se bodo mogoče premikale počasi, mnenja pa nikoli. In če smo že iskreni, brez teh komentarjev bi bili oglasi za nepremičnine zgolj dolgočasni. Tako pa so vsaj iskreno slovenski.

Objava Oglasi za nepremičnine na družbenih omrežjih in komentarji originalno objavljena na had blog.

Kreativnost je včasih “tricky”. Kar se je tokrat lepo pokazalo pri Demokratih, ki so javnosti pokazali svoj oglasni biser, na katerem so tri slike: Golobova ulica s stop znakom, Janševa ulica z rdečo lučjo in Logarska dolina s puščico naprej in sloganom Obstaja izbira. Ja, res obstaja. In očitno so se Demokrati odločili za tisto najslabšo. Logarska dolina je čudovita. Ena najlepših naravnih dolin v Sloveniji. Ampak je tudi “slepa ulica”. Ko prideš do parkirišča pod slapom Rinka, potem pa ni več poti naprej. Obrneš avto in se pelješ nazaj po isti cesti. Tako kot očitno velja tudi za politiko, ki jo skušajo predstaviti. Demokrati so pač “dead end”.

• Eva Irgl ni poslanka stranke Demokrati v parlamentu
• Nasvet za izlet / s kolesom iz Luč do Logarske doline in peš do slapu Rinka
• Vzpon na Okrešelj (Dom na Okrešlju) in namakanje v slapu Rinka

Ironično, mar ne? Slogan, ki naj bi ponujal pot naprej, v resnici kaže smer, kjer se moraš na koncu obrniti. Če bi tole zasnovali kot družbeni eksperiment o političnem marketingu, bi si rekli “bravo, globoka metafora”. Ampak ne, to je dejanska kampanja.

Včasih se vprašam, kdo pri teh stvareh sedi za mizo in reče: “Ja, tole je top! To bo ljudem jasno! To bo sporočilo, ki odpira poti!”

Ker če že omenjaš Janševo ulico (rdeča luč) in Golobovo ulico (stop znak), potem bi bilo fino, da tvoja “alternativa” ni geografsko in simbolno… slepa.

Čestitke za to vrhunsko kreativnost, ki se ji zdaj lahko smeji celotna Slovenija. Ne zato, ker bi bila smešna. Ampak zato, ker je tako na prvo žogo, da je neumna.

Objava So Demokrati v bistvu slepa ulica? originalno objavljena na had blog.

Rolex za 180 evrov? Seveda. Če verjamete, da sloni letijo, potem lahko tudi verjamete, da so ti Rolexi originalni in da boste dobili uro, ki je sicer vredna 10.000 in več evrov za drobiž. Gre za ponaredke, ki jih nekateri uporabniki prodajajo na različnih platformah in nimajo nobene veze z Rolexi, čeprav “obljubljajo” AAA kvaliteto ponaredka.

• Zakaj ženske kupujejo fake torbice Louis Vuitton
• Fejk stvari za fejk ljudi – Burberry šal iz kašmirja
• Zakaj nam blagovne znamke ne plačujejo, da jih nosimo?
• Vrhunske replike svetovno znanih ur – WTF? Ali so ponaredki/replike legalni?

Vsake toliko časa pogledam na različne spletne strani, kjer ljudje prodajajo različne produkte. Ker mi je v zadnjem letu v oči padel Rolex Oyster Perpetural Bubbles, ki ga seveda ni nikjer mogoče dobiti, pogledam tudi ponudbo Rolexov. Sicer nisem bil nikoli navdušen nad “bling bling” Rolex modeli, vendar me je ta prej omenjeni model začaral. Cena tega modela je bila okoli 6.000 evrov, vendar ker je bila omejena serija, se sedaj ti modeli prodajajo po 15 in več tisoč evrov. Da, ura je lahko tudi odlična investicija.

Vedno znova sem presenečen, koliko Rolexov se prodaja v Sloveniji in po kakšnih cenah. Sam sem bil sicer prepričan, da se ponaredkov oz. replik ne sme prodajati, ker gre za kršenje zakonov, ampak očitno živim jaz v zmoti.

Pogled na vse te oglase, kjer lahko dobite Rolexe po 140 eurov, tudi prikaže realnost, zakaj je v Sloveniji na rokah mladine toliko Rolexov.

Sam imam precej preprosto logiko. Če nimam denarja za original, ponaredka ne bom kupil. Ker spoštujem intelektualno lastnino in vse ostale pravice in se močno zavedam, da pri znamki ne kupim samo “produkta,” ampak tudi zgodovino in vse ostalo, kar sodi k znamki. Tega principa se držim že celo življenje in vztrajam pri njem.

Nazaj k Rolexu za 140 evrov. Prvo vprašanje, ki se mi zastavi, je, kako te ure sploh pridejo v Slovenijo. Če te v tujini dobijo s ponaredki znanih blagovnih znak, tvegaš kazen in zaseg izdelka. Očitno pri nas ni tega. Ker se zavedam, da trg ponaredkov obstaja, pa me čudi, da nobena inšpekcija ne pogleda oglasov, kot sem jih jaz, in posledično ne ukrepa. Vseeno bi pričakoval, da nismo “balkan,” čeprav smo “balkan.”

Ali napačno razmišljam? Bi ti kupil/a ponaredek?

Objava Rolex za 180 evrov originalno objavljena na had blog.

V teh dneh Slovenijo “krasijo” oglasi stranke SdS, kjer je zapisano, da Slovenci hočemo državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu. Pa je temu res tako? Ali res Slovenci hočemo državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu? Prepričan sem, da bi se ogromno ljudi takrat odločilo drugače, če bi vedeli, kam nas bo politika pripeljala. Ker to, kar smo dobili, ni to, kar smo želeli. In SdS je aktivno sodelovala pri tem in še naprej sodeluje.

• Iz 23 evrov na 37 evrov in iz 24 evrov na 52 evrov / Hvala, agencija za energijo. Odjebite.
• Žan Mahnič: Slovenija naj Benjamina Netanjahuja predlaga za Nobelovo nagrado za mir
• Slovenija je varna država

Stranka SdS gre “all in”. Drugega tudi ni za pričakovati od stranke, ki je v opoziciji in ki vsakič, ko pride na ablast, pahne Slovenijo za več let v krizo. Njihovo zadolževanje, predvsem pa metanje denarja skozi okno za “njihove,” je pač njihov modus operandi. Očitno se jim sedaj kolca po teh časih in poskušajo zopet s prav žalostnimi spini spremenjati stvari.

V bistvu SdSovce moti še več stvari kot mene. Ja, težko je verjeti, ampak res je tako.

Ampak nazaj k plebiscitu. So res tisti, ki so se odločali na plebiscitu in so imeli možnost oddati glas, vedeli, kaj nas pričakuje v naslednjih desetletjih? Ko se je “lastninilo” državna podjetja, ko so se delila stanovanja po Jazbinškovem zakonu? Ko se je prodajalo orožje v države, kjer je potekala vojna in država ni imela ničesar od tega.

Ko se je politika odločila, da smo državljani zgolj kolateralna škoda, ki jo je treba čim bolj ožeti in je v Sloveniji zgolj za to, da plačuje davke? Ko je politika začrtala dva pola, ki samo delita državljane na naše in vaše. Ko se enemu polu oprosti vse, ker je temu pač tako v Sloveniji in ker nekdo mora biti “žrtev,” čeprav dejansko je krivec.

Smo si res želeli takšno državo. Ali pa so bila pravljice, ki so nam jih pletli pred plebiscitom, zgolj in samo za to, da so ljudje oddali svoj glas in smo dobili to, kar imamo?

To, da stranka SdS začenja to oglaševalsko kampanjo, je, milo rečeno, perverzno. Zaradi njih je Slovenija precej slabša država, kot bi lahko bila. Njihova gonja proti vsemu, ker ne pade v njihov kalup, je pač nekaj, kar je njihov moto. Strašenje, ki se ga gredo že 30 let, prinese sadove in ljudje imajo občutek, da živijo v slabi državi?

Vsak, ki je kdaj šel izven meja Slovenije, je verjetno precej hitro ugotovil, da se nikjer ne cedita samo med in mleko. In ponavadi, ko se vrneš nazaj v Slovenijo po daljšem času v tujini, ugotoviš, da je Slovenija varna, predvsem pa še vedno demokratična in socialna država. Čeprav bi nas rada SdS prepričala v nekaj drugega. In posledice ustrahovanja prinašajo svoje sadove.

Mogoče bi bil čas, da si Slovenci zastavimo drugačno vprašanje. Ali si res želimo še kdaj “strahovladja,” ki smo ga bili deležni v času Covida, ko smo bili zaprti znotraj meja občin, ko se je metalo denar njihovim in ko se je vsem drugim grozilo. In grozi se tudi sedaj – s čredami trolov iz kleti, ki se pojavljajo kot gobe po dežju in poskušajo zamegliti resne teme s svojimi podtikanji in lažmi.

Ampak tega smo navajeni že 30 let. In dokler bo SdS imela enega in istega voditelja, temu ne bo drugače. In ne, tega si nismo želeli.

Objava Ali res Slovenci hočemo državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu? originalno objavljena na had blog.

Ko sem pred dnevi na spletu zasledil zgražanje “tercijalk” nad oglasom za Lesnino, sem si vzel čas in poiskal oglase na Youtubeu. In ugotovil, da v bistvu ne gre za en oglas, ampak za triptih, tri oglase, ki so del kampanje “Moj dom po moje”. Seks v kuhinji, odtekanje vode in dan moškega z otrokom. V bistvu mi je kampanja všeč in še bolj všeč mi je, da so se našli ljudje, ki so zgroženi nad to kampanjo. Čestitke, Lesnina! Tercijalke pa v jok, …

• Jaka Bijol v oglasu Mobitela leta 2010 / Velik si, kolikor imaš veliko srce
• Hofer oglas / Eva in Rale / ne može nam niko ništa
• Daj ga v usta / ali imamo Slovenci radi takšno seksistično oglaševanje in “fuk” oglase?
• Nekomu se je tole očitno zdelo smešno / potujem s trdim

Škoda, ker niso nikjer podpisani avtorji kampanje, ker bi tudi njim čestital. Na zelo netradicionalen način so namreč predstavili tri povsem tradicionalne stvari, ki jih počnemo doma.

“Slowmotion” posnetki, ki so jih uporabili, dodajo tisto piko na i, ki pokaže celotno situacijo še v malce bolj dramatičnem stilu, predvsem pa gledalca ne pusti ravnodušnega. Spomini pridejo na plan.

Kdor še ni seksal v kuhinji, naj dvigne roko, bi lahko komentiral komentarje “tercijalk,” ki so se na spletu začele zgražati nad prvim oglasom.

Očitno nihče od njih ni pogledal drugega in tretjega. Kako bi se šele zgražali, če bi videli odtekanje vode ali pa “lulanje” – da prilijem malce vode na olje.

Ja, tudi to je oglaševanje. Ni vulgarno, ampak prebuja neke spomine, še posebej v povezavi z znamko Lesnina, ki je bila nekoč “naša,” in njihovo pohištvo iz tistih časov še vedno domuje kje v kakšnem stanovanju.

To, da oglasna kampanja ni vsem všeč, je zgolj dokaz, da tudi oglasi niso pizza – ne moreš biti vsem všeč. Samo pizza je lahko. Da pa komentirajo “pohujšanje” ob tem oglasu, pa to pove več o njih samih kot pa o samem oglasu.

Sicer pa so spodaj vsi trije in si lahko vsak sam ustvari mnenje o tej kampanji.

Objava Ko oglas za Lesnino buri duhove in se nad njim zgražajo “tercijalke” na spletu originalno objavljena na had blog.

Kaj je “fail”? To, da je danes Hofer objavil na družbenih omrežjih oglas, kjer so uporabili slogan “ne može nam niko ništa”. No, po odzivih javnosti so odstranili oglas in sedaj se družbena omrežja naslajajo nad tem. Eva in Rale, ki sta glavna protagonista v tem oglasu, pa sta dokazala svoj nivo. In Hofer je podjetje, ki je trejdmarkalo “kdor ne skače, ni Sloven’c”.

• Samo največji se opravičijo / Apple se je opravičil za oglas za iPad Pro
• Daj ga v usta / ali imamo Slovenci radi takšno seksistično oglaševanje in “fuk” oglase?
• Popolna snaha in seksizem v oglaševanju / vas gledam, Klima center Tratnjek

Epic fail je tole. In to, da si podjetje, kot je Hofer, dovoli kaj takšnega, je zgolj dokaz, da je šlo oglaševanje v rit že dolgo časa nazaj.

Kaj je torej v oglasu? Ne bom se obregnil v meso in zelenjavo, se pa lahko v “slogan”. In v odnos. Ampak naj o tem sodijo tisti, ki so strokovnjaki na tem področju.

Objava Hofer oglas / Eva in Rale / ne može nam niko ništa originalno objavljena na had blog.

Včeraj sem pisal o oglasu za iPad Pro, ki je precej razdelil javnost. Nekaterim je bil všeč, drugi so se strinjali z menoj, da je šlo za povsem napačno komunikacijo v oglasu. In Apple se je odzval na kritike. Z opravičilom. Samo največji so sposobni priznati svojo napako in se opravičiti za njo.

• Oglas za novi Apple iPad Pro s procesorjem M4 je “epic fail”
• Apple Vision Pro in Meta Quest 3 / vesel kot otrok
• Daj ga v usta / ali imamo Slovenci radi takšno seksistično oglaševanje in “fuk” oglase?

‘We missed the mark with this video, and we’re sorry, the tech giant said of a new ad involving a hydraulic press, which had drawn heavy backlash, so zapisali v Financial Timesu in tako sporočili širni javnosti, da je bila vizualna komunikacija v oglasu, ki so ga predstavili za novi iPad Pro dejansko napačna.

Apple, kapo dol za to potezo, ki zagotovo ni bila lahka. Predvsem pa me zanima kaj se je dogajalo včeraj v samem podjetju v marketinškem oddelku. Ker tole je moralo biti zelo viharno!

Objava Samo največji se opravičijo / Apple se je opravičil za oglas za iPad Pro originalno objavljena na had blog.

Te dni opažam veliko število billboardov z vsebino: Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu. Kdo je naročnik oglasa? Ali gre za vzbujanje strahu pred drugačnim in je to zgolj del propagandnega ustroja desnega pola v Sloveniji. Ali pa gre za oglaševalsko akcijo kakšne organizacije za pomoč invalidom? Kaj menite?

• Pazi.se / billboard s QR kodo, ki ima smisel
• Stranka SdS in njihovi billboardi / nekdo ni premislil kaj se bo zgodilo
• Rok Snežič je naročil oglaševalsko akcijo (billboarde) proti Mihi Kordišu
• Mojih par predlogov za referendumsko super nedeljo

Oglas z zgoraj omenjeno vsebino že nekaj časa buri duhove. V ljudeh vzbuja čudne odzive, kar je povsem pričakovano. Tudi komentarji na družbenih omrežjih so zanimivi na to temo.

Veliko ljudi je strah sprehajanje po glavnem mestu, čeprav ne živijo v glavnem mestu in nimajo sploh občutka, kako se je vse skupaj spremenilo skozi leta. V bistvu se sploh še niso sprehajali ponoči po Ljubljani, ampak to ni razlog, da ne bi imeli strahu pred sprehodom po Ljubljani. V bistvu sočustvujem z njimi in njihovim svetom, v katerem morajo živeti.

Drugi imajo slabe izkušnje izpred n-let in seveda to še vedno nosijo v sebi in tudi komunicirajo tako. Te razumem malce bolj, ampak to je približno tako, kot če bi sklepal, da ker me je v mladosti ugriznil pes, da me bo vsak pes ugriznil. Ampak kdo sem jaz, da bi sodil o strahovih drugih, kajne?

Realnost je sicer malce drugačna, ampak učinek zastraševanja desnega pola in njihovih medijev je sprožil snežno kepo. Ljudje dejansko verjamejo, da je Ljubljana mesto, kjer se ni varno sprehajati ponoči. Vprašanje, kdo stoji za oglasom, pa je povsem na mestu. In predvidevam, da gre za kakšno organizacijo za pomoč invalidom – vsaj tako bi lahko sklepal po tem, da gre lahko nekdo sam po mestu – da ne potrebuje pomoči. Seveda se lahko motim in je to zgolj agitacija desnega pola!

Bil sem v različnih mestih po svetu. Tudi takšnih, kjer ni najbolj zaželjeno sprehajanje ponoči. Pa vendar nisem imel slabe izkušnje. Predvsem pa me ni bilo strah “na zalogo” in nisem razmišljal o tem, da se ni bo kaj zgodilo. Seveda drži, da smo si ljudje med seboj različni, ampak zastraševanje, ki si ga sicer dovoli desni pol ni ok. Samo prestrašen narod je dober narod, kajne desni pol?

Objava Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu / kdo je naročnik oglasa? originalno objavljena na had blog.

Dacia ima novo oglaševalsko kampanjo. Živi duster življejne. Da, prav ste prebrali. Življejne je, ne življenje. Očitno ni nihče v procesu izdelave TV oglasa opazil zatipka pri besedi življenje. Smešno? Ne. Žalostno? Da, precej.

• Ambush marketing in Giro d’Italia / Burek Olimpija – desetka / Hotel Kotnik – fail
• Nekomu se je tole očitno zdelo smešno / potujem s trdim
• Ko TV oglaševalec nima za lektorja
• KN znak / prenovljen Kia logotip in iskanje KN car na googlu

Razumem. Napake se dogajajo. Ampak ko imaš tri besede, ki jih prikažeš v oglasu, je precej žalostno, da se pojavi takšna napaka. Vendar se je kljub temu, da gre oglas skozi “n rok,” preden je predvajan na televiziji. Ampak očitno ni bil nihče pozoren na to.

No, mogoče pa so računali pri Dacii na viralnost, ki jo bodo vzpodbudili z napačno zapisano besedo. Ampak očitno se jim to ni zgodilo. In srčno upam, da so vmes, ko sem tole tvitnil, (že pred dnevi), oglas tudi adaptirali in zapisali življenje pravilno.

Se zgodi, kajne?

Objava Dacia / živi duster življejne / wtf originalno objavljena na had blog.

Pred parimi dnevi sem ob pogledu skozi okno opazil nov billboard. “Plačilo vam je bilo vrnjeno. 143 € vas čaka. Za prejem skenirajte kodo in vnesite podatke svoje spletne banke.” In zraven je bila QR koda. Preprost oglas, ki ima odličen CTA in obljublja denar. Prelepo, da bi bilo res, kajne? Takšnih oglasov je na internetih ogromno. Vendar, pozor ..

• Pošta Slovenija #scam / ne odpirajte elektronskega sporočila z naslovom Vas paket caka na dostavo! Stevilka za sledenje: SI / 2938456
• Uniči žebeljne glive / proti glivah / kaj je to? Spam!
• Ambush marketing in Giro d’Italia / Burek Olimpija – desetka / Hotel Kotnik – fail

Ni vedno vse tako, kot bi naj bilo. Tale oglas sicer nima nobenih “slabih namenov,” in če poskenirate QR kodo – pridete na spletno stran pazi.se, ki je namenjena ozaveščanju uporabnikov pred spletnimi prevarami (phishing, lažni krediti, ljubezenske prevare, nigerijske prevare, smishing, …) in ga izvajajo članice Združenja bank Slovenije, banke in hranilnice.

Kot že omenjeno v naslovu. Ideja je vrhunska in zgolj upam, da imajo “števec” poskenirah QR kod, ker rezultati morajo biti zanimivi.

Ali pa takšni “scami” (tale oglas sicer ni scam, da me ne bo kdo napačno razumel) delujejo samo na internetu, kjer ljudje verjamejo, da jim bo nekdo podaril ogromno denarja, da podjetja podarjajo avtomobile, če bodo “lajkali” objave in podobne “prakse,” ki se na koncu izkažejo, da ne pijejo vode oz. da niso resnične.

Objava Pazi.se / billboard s QR kodo, ki ima smisel originalno objavljena na had blog.