130, 100, 60, 80, 100, 80, 60. Ne, to ni kombinacija za sef in ne, niso to moje srečne številke. To je realnost vožnje po slovenskih avtocestah na razdalji nekaj kilometrov – znaki za omejitve hitrosti. Če imaš občutek, da si bolj na poligonu za preizkušanje zavor kot pa na avtocesti, nisi edini. Vožnja po naših avtocestah je stresna. Takšna, kjer več časa preživiš z očmi prilepljenimi na prometne znake kot pa na cesto pred sabo. Vem, varnost, prilagoditev razmeram, bla bla. Ampak v nekem trenutku se začneš spraševati, ali omejitve postavljajo na podlagi dejanskega stanja ali pa po trenutnem navdihu nekoga, ki ima pri roki škatlo prometnih znakov in preveč domišljije.

• 390 dni za rekonstrukcijo 4,4 kilometra dolgega odseka avtoceste
• Dars začel s širitvijo avtoceste med Domžalami in Ljubljano / zastoji do leta 2027
• Voznike tovornjakov prosim, da vsaj v predorih in pri uvozih na avtocesto vozijo s primerno varnostno razdaljo

Ker logika bi bila preprosta. Če je gradbišče, omejiš hitrost. Smiselno, dosledno, jasno. Ne pa da dobiš občutek, da sodeluješ v igri “ugani naslednjo hitrost”, kjer kazen ni izgubljena točka, ampak položnica. In potem voziš 130, pa 100, pa 60, pa 80, pa spet 100, pa spet 60… in vmes upaš, da nisi spregledal kakšnega znaka, ker si za sekundo pogledal v ogledalo, ali pa se umikal vozniku, ki je malce preveč zapeljal čez ozek vozni pas.

Poseben čar slovenskih avtocest so seveda gradbišča. Ne eno. Ne dve. Več njih hkrati. Kjer ni nikogar med vikendi in tujec, ki se vozi čez Slovenijo verjetno dobi občutek, da je to pač sindrom Slovenije.

Sicer pa se mi vedno znova zastavlja preprosto vprašanje – zakaj ne bi eno gradbišče odprli, ga uredili in zaprli? Ali je res boljše, če istočasno odprejo pet različnih odsekov in poskrbijo za maksimalen kaos, kolone, zastoje. In živce, ki počasi, ampak zanesljivo popuščajo.

Potem pride poletje. Turisti. Povečan promet. Vse tisto, kar že tako obremenjen sistem spremeni v popolno prometno nočno moro. Ampak hej, vsaj znakov ne bo zmanjkalo. Če nič drugega, bomo lahko trenirali reflekse in ugibanje naslednje omejitve med vožnjo.

Mogoče pa je to nov pristop k prometni varnosti. Ne znižuješ hitrosti z logiko, ampak z zmedenostjo. Ker če voznik ne ve, koliko sme voziti, bo pač vozil počasi. Ali pa stal. Kar, roko na srce, na naših avtocestah to pač že dolgo ni več redkost.

Objava 130, 100, 60, 80, 100, 80, 60 / omejitve hitrosti na relaciji par kilometrov na avtocesti originalno objavljena na had blog.