Kdor je imel v zadnjem letu opravka z zdravniki in medicinskimi sestrami preko elektronske pošte, potem je bil verjetno presenečen, da njim lahko pošljete elektronsko sporočilo v času njihovega ordinacijskega časa, saj sicer elektronske pošte ne sprejemajo. Da, prav ste prebrali. Če jim pošljete sporočilo po koncu ordinacijskega časa vaše elektronske pošte ne preberejo in očitno jo “odvržejo v koš”. Digitalizacija 2022 je to!

• Ste ostali brez osebnega zdravnika, kljub temu da plačujete zdravstvene prispevke?
• Zakaj plačujem zdravstveno in dopolnilno zavarovanje, če nimam dostopa do zdravnika?
• SdS je zdravstvu namenil 2 milijardi evrov / verjetno gre ta denar iz žepov SdSovcev, kajne?
• 27.500 evrov bruto plače za mesec december je prejel zdravnik v UKC Ljubljana / Janez Poklukar sodi v to vlado
• Za ex ministra Zvoneta Černača iz SdSa so volivci Gibanja Svoboda praznoglavci / se bo opravičil?

Sam sem živel vrsto let v zmotnem prepričanju, da je elektronska pošta namenjena ravno temu, da jo pošlješ in jo prejemnik prebere, ko jo prejme. Ampak očitno sem živel v zmoti in je z elektronsko pošto podobno kot je s “spletnimi bankami”, ki imajo svoj delovni čas in ne delujejo 24/7 kot bi človek lahko zmotno pričakoval.

V bistvu priznam, da mi je ta praksa iz zdravstva všeč. Da pač določiš “terminski” okvir, ko sprejemaš elektronska sporočila vsa ostala pa končajo med izbrisanimi sporočili. No, ni smešno. Je žalostno. Še posebej, ker je dostop do zdravnikov že tako otežkočen in potem se očitno personal v ambulanti odloči, da imajo njihovi poštni predali tudi svoj delovni čas.

Si predstavljate za trenutek svet, kjer se odločite, da vsa elektronska sporočila, ki pridejo v vaš nabiralnik po 15. uri preprosti izbrišete? Če delate v javnem sektorju, si to očitno lahko nekateri privoščijo. Če delate v privat sektorju, pa vas vidim kako še ob polnoči besno odgovarjate na elektronska sporočila klientov, saj je ravno od njih odvisen vaš finačni status.

Ko leta 2022 govorimo o digitalizaciji in potem ugotavljamo, da nekateri sprejemajo elektronsko pošto zgolj v času ordinacijskega časa – potem je jasno, da nam ni pomoči. Ali pa gre v tem primeru zgolj za tiste, ki so prejemali bogate Covid dodatke, pa se ne bi sami niti najmanj potrudili, da bi omogočili vsem enak dostop do zdravstvenih storitev. V tole “gnezdo” bi moral tudi aktualni minister za zdravje malce “pobrcati”, ker to ni način obravnave pacienta, ki že tako ne more priti do svojega zdravnika!

Objava Elektronsko sporočilo pošljite v času našega ordinacijskega časa / to je digitalizacija originalno objavljena na had blog.

Včeraj sem, med čakanjem v čakalnici pri zobozdravniku, opazoval ljudi okoli sebe, ki so prihajali. Sprva so bili tihi, vendar po nekaj minutah, ko so slišali iz zobozdravstvene ordinacije cviljenje vrtalnika (saj veste o katerem zvoku govorim – tistem visokem, ki ti dvigne kocine in vrne v mladost), so začeli iskati priložnost za pogovor z ostalimi čakajočimi. In ne, ta vrste pogovor ni samo vljudnostni, oz. zaradi dolgega časa v čakalnici, ampak je dejansko povezan s strahom, ki ga imamo nekateri pred zobozdravnikom. Teme pogovora, ki jih nisem mogel preslišati, kajti debata je bila čedalje glasnejša so obsegale Jacka Razparača, ki je bil pred mnogo leti v Ljubljani, Japonsko s tsunamijem in jedrsko katastrofo, mrtve ljudi in podobno. V bistvu ni bilo niti kančka pozitivne energije, ampak to povezujem s strahom pred zobozdravnikom, ko ljudje rajši začnejo razmišljati o bolj groznih stvareh, kot o tisti, ki jih čaka.

In od kje izvira strah pred zobozdravnikom? Zase vem, da je to še iz otroštva, ko sem imel zobozdravnico, ki se je pisala Brus – kako primeren priimek in kako resnično se ga je držala in je povzročila, da še sedaj, kljub temu da imam odlično zobozdravnico, ki si vzame čas in je nežna, grem s težkim srcem na “obisk”. Če se vrnem v otroštvo, ko so bile stvari precej drugačne kot so sedaj, se spomnim, da je bil tudi zvok svedra, ki se je slišal v ordinacijo, povsem drugačen, kot je sedaj – kljub temu, da je tudi sedaj še vedno grozen.

Ko si vstopil v ordinacijo, se vsedel na stol in se je začelo – vrtanje, brez kakršnekoli injekcije, brez katere bi sedaj “umrl”, in še več vrtanja in potem polnjenje luknje. Ko sem po mnogih letih prišel na pogled k drugi zobozdravnici, me je spraševala zakaj imam toliko plomb in ker sem želel bele, je odkrila, da sploh ni bilo potrebe po “plombiranju” večine zob. Ampak s tem se nisem kaj preveč ukvarjal, kajti v trenutku ko se vsedem na stol – ki je sedaj sodoben, s celim kupom nastavitev, zaprem oči in se ne premaknem, dokler mi ne reče, da je ok, da lahko vstanem,

Jeap, obisk zobozdravnika je hudičevo “grozna” zadeva. In kljub temu, da se sam zavedam, da mi ne bo nič hudega, oz. da bo to koristno za moje zobe, me je vsakič, ko se pripeljem do zobozdravnika, mi je groza izstopiti iz avta in v glavi vedno delam “backup” plan, s katerim bi našel izgovor, da mi tega ne bi bilo potrebno storiti.

Vendar imam občutek da se tudi to počasi spreminja – vsaj glede na to, da se včeraj nisem vpletel v debato v čakalnici, ampak sem se mirno naprej igral z iPhone-tom. Mogoče pa je to rešitev za vse, ki jih je strah zobozdravnika – da se zamotiš v čakalnici z igranjem igric, ali pa prebiranjem novic, ki so na voljo – pa so podobne debatam, ki so jih imeli ostali čakajoči.

Kaj pa ti? Te je strah zobozdravnika, ali ga obiskuješ z veseljem?

Objava Zakaj se moški, kot hudič križa, bojimo zobozdravnika originalno objavljena na had blog.