V zadnjih tednih v Ljubljani res buri duhove parkiranje v Štepanjskem naselju v Ljubljani. To je glavna tema poročil in verjetno se ljudje, ki ne živijo v Ljubljani sprašujejo zakaj je to najbolj pomembna tema? Zgodba ni nova, je pa vedno znova aktualna. Parkiranje. Večna ljubljanska klasika. Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila za posredovanje in urejanje situacije, ampak s tem je postala v očeh nekaterih rešitelj, v očeh drugih pa glavni krivec za vse težave tega sveta. Tudi za tiste, ki so nastale že desetletja nazaj, ko je imelo vsako stanovanje tri avtomobile manj.

• Angelčki parkiranja zate najdejo parkirno mesto
• Toča in kreteni, ki parkirajo svoja vozila pod nadvozi na avtocestah
• Ko te zaradi parkiranja v Ljubljani napizdi starejša gospa
• Parkira sredi ceste in potem bi fizično obračunal z menoj

Parkirišče kot človekova pravica? Najbolj fascinanten del te zgodbe je prepričanje določenega dela prebivalcev, da jim parkirišče pripada. Ne v smislu, da bi ga kupili. Ne, parkirišče je očitno nova oblika človekove pravice. Brezplačno, vedno na voljo in po možnosti čim bližje vhodnim vratom. Če se da, kar pod oknom.

In tukaj pridemo do bistva problema. Drugod po Ljubljani (in Sloveniji) ljudje kupujejo parkirna mesta, plačujejo garaže,
se vozijo v parkirne hiše, ali pa pač hodijo peš 200 metrov več, da najdejo parkirišče. V Štepanjskem naselju pa se zdi, da del prebivalcev pričakuje, da bo MOL nekako čarobno ustvaril nova parkirišča. Brez posegov. Brez plačila. Brez kompromisov. Samo zato, ker so se nekoč navadili parkirati tam, kjer danes to več ni možno.

Seveda je MOL idealna tarča. Vedno je. Ko se postavi prometna ureditev – narobe. Ko se je ne postavi – tudi narobe. Ko skuša urediti kaos – napad na prebivalce. Ko kaosa ne ureja – popolna nesposobnost. Ne moreš zmagati.

Ampak bodimo iskreni. MOL ni kriv, da ima danes skoraj vsako gospodinjstvo dva ali tri avtomobile. MOL ni kriv, da so bila naselja zgrajena v času, ko si bil avto luksuz. In MOL definitivno ni kriv, da nekateri še vedno živijo v letu 1985.

Najbolj glasni so praviloma tisti, ki bodo izgubili svoje “ustaljene” parkirne navade. Ampak ravno ti pogosto pozabijo, da parkirišča stanejo, da je prostor omejen in mesto ni dolžno zagotavljati brezplačne infrastrukture za osebno lastnino. Če imaš avto, prevzameš tudi strošek. Tako preprosto je. Tako kot stanovanje ni zastonj, tudi parkirišče ni.

Problem ni parkiranje. Problem je miselnost. Štepanjsko naselje ni izjema. Je samo zelo glasen primer. Problem ni v črtah na asfaltu ali novih prometnih znakih in pobiranju parkirnine. Problem je v pričakovanju, da se mora mesto prilagoditi posamezniku, brez da bi se posameznik moral prilagoditi mestu.

In dokler bo prevladovalo razmišljanje “meni pripada”, se bomo vrteli v krogu. Z ali brez MOL-a. Parkiranje ni pravica. Je strošek. In prej ko bomo to sprejeli, prej bo v Štepanjskem naselju manj hrupa. In več reda.

Objava Parkiranje v Štepanjskem naselju / je parkiranje pravica? originalno objavljena na had blog.

Opažam nov fenomen parkiranja v Ljubljani. Ni več pomembno, kakšne vrste voznik si, pomembno je samo to, da imaš velikega. Avtomobil, seveda. Čim večji je avto, tem bolj očitno postane, da zanj veljajo neka čisto posebna pravila, oz. da za njih pravila sploh ne veljajo. Če imaš velikega parkiraš na pločniku, rumenem pasu, ali pa v coni, kjer je prepovedan promet. Ker velikost ti do omogoča! In skočiš ven za minutko. Mogoče obstaja korelacija med velikim avtomobilom in samo minuto …

• Angelčki parkiranja zate najdejo parkirno mesto
• Toča in kreteni, ki parkirajo svoja vozila pod nadvozi na avtocestah
• V primeru slabše vidljivosti, megle ali dežja ročno prižgite avtomobilske luči

Zadnje čase imam občutek, da se je v Ljubljani zgodil evolucijski preskok. Iz voznika v parkirnega plenilca. Tistega, ki zavoha priložnost in jo izkoristi, ne glede na to, ali je okoli rdeč semafor, polni avtobusni pas ali tabla “prepovedano za ves promet”.

Na Dunajski voznik ogromnega SUV-ja mirno zapelje na avtobusni pas, vklopi mižgavce in izgine. Samo za minutko. Medtem avtobus zamuja že peto, šesto minutko, ker se mora prebiti mimo kovinske gmote, ki misli, da je lastnik pasu. Na Slovenski, kjer je promet zaprt, razen za javni prevoz in dostavo, se prav tako pojavljajo junaški vozniki z mentaliteto “samo za minutko”. In res skočijo. Avto pa naj počaka. Saj je velik. In če je velik, ga menda lahko pustiš kjerkoli, kajne?

Da ne omenjam voznikov, ki parkirajo na pločniku in moraš stopiti na cesto, da prideš mimo njih. Ampak tudi to je nepomembno – zakaj bi oni plačevali parking ali parkirali par metrov naprej, če pa za njih veljajo posebna pravila. No, očitno oni tako mislijo.

Ta mentaliteta ni nova, je pa v zadnje času dobila turbo polnjenje. Morda zato, ker so avtomobili postali večji od povprečnih stanovanjskih dvigal. Morda zato, ker je frustracija naraščajočih kolon že toliko visoka, da se nekateri odločijo: če sem trpel jaz, boste še vi. Morda pa zato, ker smo si sami krivi. Ker toleriramo, ker zamahnemo z roko, ker rečemo “saj bo samo za trenutek”. A ta trenutek je postal trajno stanje.

Ljubljana ima svoje posebnosti. Eno izmed njih je prepričanje, da so mižgavci čarobna karta, ki razreši vse prometne grehe. Če jih prižgeš, se lahko ustaviš kjerkoli. Pred prehodom. Na kolesarski stezi. Na avtobusnem pasu. Včasih celo sredi križišča. Ker “samo nekaj dvignem”. Ker “samo nekaj oddam”. Ker “samo nekaj poberem”. In potem se čudimo, zakaj je kaos.

Če bi razmišljali po analogiji: če imaš doma veliko omaro, je ne vržeš sredi hodnika v bloku samo zato, ker je velika in ker se ti mudi. A v prometu? Tam pa ja! Velikost avtomobila naenkrat postane nekakšen statusni totem, ki ti daje posebno pravico. Privilegij. Sveto dovolilnico.

Resnica pa je precej preprosta: večji avto ne pomeni več pravic. Pomeni več odgovornosti. Več mase. Več prostora, ki ga zasedeš. In več težav, če stvari ne narediš pravilno.

Ljubljana je čudovito mesto. A tudi mesto, ki se je odločilo, da bo dajalo prednost javnemu prevozu, pešcem, kolesarjem. Dokler bodo tisti z največjimi avtomobili mislili, da so pravila za druge, bomo vsak dan gledali iste prizore: avtobusi ujeti na Dunajski, pešci, ki se izogibajo odbijačem na Slovenski, in voznike, ki so se očitno prepustili logiki “če imam velikega, ga lahko pustim kjerkoli”.

Morda pa je čas, da to logiko zamenjamo z drugo. Ker če imaš velikega, ga lahko voziš, ne pa parkiraš sredi mesta, kot da ti mesto pripada.

Objava Če imaš velikega, ga lahko pustiš kjerkoli originalno objavljena na had blog.

Noč nekje na atlantski strani Francije. Zvečer sem parkiral vozilo pred hotelom. Imel sem srečo, da sem sploh dobil parkirišče, kajti veliko hotelov nima svojih parkirišč (naj še omenim, da se cene 4* hotelov gibljejo preko 150 evrov na noč) in je potrebno vozilo pustiti na sosednjih ulicah. In tako se sredi noči prižge alarm na vozilu na parkirišču …

• Policija me je ustavila z modrimi lučmi in sem (na)pihal
• Piskanje alarmih naprav v trgovinah
• Francozi me presenečajo, lahko so tudi prijazni in kulturni

Ker se hitro prebudim, sem stopil par korakov do okna in takoj našel vozilo na parkirišču, ki se mu je sredi noči vklopila alarmna naprava.

Ampak ob tem sem se zavedal, da ne poznam zvoka alarmen naprave v lastnem vozilu! V bistvu sploh ne več, če res deluje, saj se mi do sedaj še sploh ni vključila?!

Seveda sem vesel za to, ampak ko sredi noči začnejo na parkirišču “tuliti” alarmne naprave je verjetno vseeno ok, če veš kakšen zvok proizvaja alarmna naprava v lastnem vozilu, kajne? Da bi vsaj vedel, če nekdo “vlamlja”, ali pa je naslonil avto na moje vozilo, ko se sproži alarmna naprava.

Verjetno nisem edini, ki ne pozna zvoka alarmne naprave v lastnem vozilu, bom pa danes “preizkusil” kakšen je! Da bom naslednjič vsaj vedel čigav avto tuli …

Objava Ali poznate zvok alarmne naprave v vašem vozilu? originalno objavljena na had blog.

Nekoč, ko so obstajali fičoti, stoenke, katrce in lade, so bili temu primerni veliki tudi parkirni prostori pred trgovinami, bloki, ali pa v garažnih hišah. Vendar se časi spreminjajo, velikosti parkirnih prostorov pa večinoma ostajajo enako majhne …

• Prometne nesreče na avtocesti / vinjeta je za parkirnino, ne za cestnino
• Parkirna hiša Meksiko / najdražje parkiranje v Ljubljani / 1,90€ za 8 minut
• Kaj ti bo rdeča luč na semaforju, če imaš SUVja

Verjetno nisem edini, ki je ugotovil, da parkiranje na označenem parkirnem prostoru – ko avto parkiraš med dve črti, ki označujeta parkirni prostor, pomeni velik problem, ko želiš izstopiti iz avta. Namreč, avtomobili so vse širši, medtem ko so parkirni prostori v večini primerih ostali enaki.

Pred časom se mi je zgodilo, da sem parkiral avto poleg “mestnega SUVja”. Ker takšno vozilo zasede cel parkirni prostor, sem svoj majhen avto obrnil, da sem lahko odprl vrata in da nisem udaril z njimi v “makino”. No, ko sem prišel nazaj na parking, je bil tudi na drugem parkirnem prostoru parkiran “mestni SUV” in kljub svojim 60 kilogramom sem porabil precej časa, da sem se uspel spraviti za volan. In ja, pri tem sem verjetno tudi “butnil” v sosednji avto z vrati, ko sem plezal, prav po cirkuško, v svoje vozilo.

Mogoče bi bil čas, da bi na vseh na novo označenih parkiriščih začeli upoštevati tudi velikost novih vozil, predvsem pa to, da so tudi vrata, ki se odpirajo pri vozilih vse večja in tako lastniki potrebujejo večji prostor za parkiranje.

Druga rešitev pa je to, kar sem sedaj že večkrat opazil – da namreč parkirne prostore označijo tako, da oznake razumejo tudi tisti, ki jih sicer ne. Z dvojnimi črtami, ki omogočajo, da tudi tisti, ki ne znajo parkirati, parkirajo med dve črti in ne povsem zraven drugega vozila – ker pač ne znajo parkirati drugače.

Tako, kot je na spodnji sliki in je dejansko premišljeno, da lahko vsak odpre vrata v svojem vozilu. Ta rešitev se mi zdi smiselna predvsem iz razloga, da lahko iz vozila vzameš voziček, kolo, ali pa karkoli drugega in pri tem ne poškoduješ drugega vozila.

Mogoče pa bodo tudi pri nas kmalu začeli razmišljati v tej smeri, kajti meni gre precej na jetra, ko se tlačim v vozilo, ker nekdo poleg ne razume pomena označbe na parkirišču.

Objava Naredite nam končno večje parkirne prostore originalno objavljena na had blog.