Dejstvo je, da je bila RKC v Sloveniji na napačni strani zgodovine. Kolaborirali so s fašisti in ustvarili domobranstvo. Ga vzpodbujali in promovirali. In odkar obstaja Slovenija, še nisem nikjer zasledil, da bi se RKC in vse njene “izpostave” opravičile za kolaboracijo in številne mrtve Slovence zaradi njih. Bomo dočakali ta dan ali pa se mora opravičevanje dogajati zgolj na drugi strani, ker so pač desničarji bolj glasni?

• 1. Mednarodni Festival modernega tovarištva JAVKA ’23 / 10. junij / avtokamp Pivka jama pri Postojni
• RKC želi oprostitev plačevanja dohodnine / jaz pa sem za referendum, da se RKC financira sama in plačuje vse davke
• Družina izhaja že 71 let / domoljupci lažejo o svinčenih časih komonizma, ko “je bila vera prepovedana”
• Iva Dimic, NSi / Saj vemo, kaj pravi knjiga vseh vseh knjig, ki je še nad ustavo

Vem, gre za bolj kot ne retorično vprašanje. Nikakor ne pričakujem, da se bo RKC opravičila, ker je paktirala in kolaborirala s fašisti v Sloveniji med 2. svetovno vojno. Niti ne pričakujem, da se bodo promotorji domobranstva opravičili za svoja poteze in da bodo prevzeli krivdo v svoje roke.

V Sloveniji je pač tako, da bi radi poraženci pisali zgodovino in se moramo v letu 2023 še vedno ukvarjati s to temo. No, nikjer v svetu ni tako. In nikjer v svetu se zmagovalci ne opravičujejo za svoja dejanja, kot si želijo to v Sloveniji desnosučne stranke. Njihovi osnovni postulati bazirajo na tem, da delijo in razkrajajo družbo. Da poskušajo 80 let kasneje spreminjati in potvarjati dejstva, ker jim tako pride bolj prav. In oni s prstom vedno kažejo zgolj in samo v druge.

Mogoče si domoljubci želijo, da bi se jim vsak dan celotna Slovenija opravičila, ker so bili oni na napačni strani zgodovine in so kolaborirali s fašisti. Ampak verjetno jim tudi to ne bi bilo dovolj. Toliko sovraštva in toliko jeze, kot je v teh ljudeh – to ni normalno.

Aja, še nazaj k naslovu. Torej, kdaj lahko pričakujem, da se bo RKC opravičila za vse? Da bodo javno priznali, da so bili oni tisti, ki so na stadionu za Bežigradom pozdravljali fašiste in bili prijateljski z njimi?

Objava Kdaj se bo RKC opravičila za kolaboracijo s fašisti in za domobranstvo v Sloveniji? originalno objavljena na had blog.

Česa tako podlega že dolgo nisem doživel. Da bi na Dan zmage apologet domobranstva Peter Jambrek gostoval pri Jožetu Možini na nacionalki in govoril o “svojem” pogledu na partizanstvo, primerjal petkove protesnike s “Hitlerjevimi rjavimi srajcami” in dajal v nič OF in boj proti fašizmu! Nacionalka je zopet dokazala, da ni leva televizija, ampak zgolj in samo desna. Še posebej pa je Jože Možina dokazal, kot že velikokrat do sedaj, da se bo trudil za rehabilitacijo kolaboracionističnega klerofašizma do konca in naprej!

• Pot ob žici 2021 / prve ne pozabiš nikoli / Smrt fašizmu, svoboda narodu!
• Vasko Simoniti / najbolj nekulturni kulturni minister v oddaji Tarča / zdej bom jaz govoril, pol pa vi
• Vprašanja za zagovornike domobrancev / za tiste, ki želijo spreminjati zgodovino
• Zoran Janković / Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda v Ljubljani

Da na Dan zmage kdorkoli pripravi oddajo, kjer se poveličuje fašizem in kjer se negira vse, zaradi česar živimo v svobodni državi – čeprav imam zadnje leto bolj slab občutek glede tega, pove dovolj o tem, da si nekateri želijo spreminjati zgodovino na način, ki si ga Slovenci ne zaslužimo.

To, da Jambrek izjavi, da se je OF formirala, da bi pobijala ljudi, je tako sprevrženo, da si ne zasluži niti pljunka v obraz. OF je nastala z namenon upora okupatorju, tudi tistim fantom, ki so pod krinko domobranstva prisegli Dučeju in ki so se odločili pobiti naš narod.

Seveda je bil Jambrek v zaletu in je popljuval vse na levem polu – od bivših politikov, do levice. Do kolesarjev, za katere trdi, da so to političen pritisk levice. “Lubi buh”, ta človek verjetno živi v nekem paralelnem svetu, kjer mu osnovni pojmi niso jasni. Protestiramo zaradi shizofrene vlade, protestiramo zaradi več kot 14 mesecev dolge represije države nad vsemi, ki nismo skočili na njihov čoln, ki je poln lukenj in ki protestiramo proti uničevanju vsega kar ni domoglupsko!

Kdorkoli je “požegnal” to oddajo na nacionalni televiziji je sramota za Slovenijo!

Sramota za vse tiste, ki so se borili za to da živimo v svobodni Sloveniji in  da lahko sedaj nekdo poskuša opravičevati domobranstvo med 2. svetovno vojno. Takšne oddaje sodijo na Nova24 ali pa podoben medij, pa še to ne na Dan zmage, ker je celemu svetu jasno kdo je zmagal v 2. svetovni vojni in kdo je bil na napačni strani zgodovine in se sedaj trudi, da bi prikazal drugačno zgodovino. No, mogoče domoljupcem ni!

Ne bo vam uspelo izdajalci! Ne bo vam uspelo apologeti. V naših žilah ne teče kri domobrancev, ampak tistih, ki so izbojevali svobodo in ki so nas rešili fašizma. Vsem ostalim pa en lep fak of!

Objava Na Dan zmage je apologet domobranstva Peter Jambrek gostoval pri Jožetu Možini na nacionalki originalno objavljena na had blog.

Vse je enkrat prvič. Sam sem včeraj prvič prehodil celotno traso Poti ob žici in mi je žal, da nisem tega storil že kdaj prej. Kljub temu, da gre za pot, ki je dolga 33 kilometrov in ima številka “psihološki efetkt”, pa je na poti vse skupaj precej bolj preprosto in ta trasa bo postala bolj pogosta trasa za moje “sprehode”.

• Janez Janša je Bojana Veselinoviča označil za sodelavca pri umoru novinarja / to ni več smešno
• Janez Janša je across the corner / spet briljantni presežek angleščine
• Vprašanja za zagovornike domobrancev / za tiste, ki želijo spreminjati zgodovino

Pot ob žici aka Pot spominov in tovarištva aka PST je speljana po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno (med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945) omejevala mesto Ljubljana. Ob strasi poti stojita 102 spominska kamna, katerih postavitev so financirala ljubljanska podjetja. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 spomenikov. Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale že leta 1959, ko so postavili prve spomenike, leta 1972 pa so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi (vir).

Toliko o zgodovini, sedaj pa spet nazaj k meni. Sam sodim med tiste ljudi, ki se jim ne da ene stvari početi dolgo. Če grem tečt, ne tečem 20 km, ker se mi ne da, ampak raje tečem 10 km s hitrejšim tempom. Tako je tudi pri hoji. Sicer sem že prehodil 20 km v kosu, ampak 33 kilometrov pač še ne. In z mislijo na to sem se zjutraj odločil, da grem na pohod!

Obul sem povsem nove trail športne čevlje in malce čez 9. uro se priklopil na Pot ob žici za Bežigradom. Prepričan sem bil, da nas bo na poti malo, ampak temu ni bilo tako. Veliko nas je bilo, ki smo se odločili, da tako izkoristimo dan. Da naredimo nekaj zase in da gremo en krog okoli Ljubljane.

Pot je zaradi Covid-19 potekala v smeri urnega kazalca. Ne za vse, ampak tistih je bilo precej manj.  Za beleženje kontrolnih točk sem uporabil mobilno aplikacijo Pot ob žici, ki deluje s pomočjo GPSa in vsebuje kontrolne točke, evidenco že prehojenih poti, opis poti in GPS-zemljevid. Kar sem pričakoval, da bom potreboval. Pa vendar nisem.

Množica ljudi, ki se je odpravila na pohod je bila velika, predvsem pa so bile to skupine po par ljudi. In ko hodiš v takšni množici gre za skoraj skupinski tempo in je prva ura minila kot bi trenil. Ker sem planiral, da bom naredil prvi postanek nekje pri 15 kilometru, sem ugotovil, da bo to že nekje čez Golovec, kjer je tudi najvišja točka pohoda. Ko sem grizel v klanec, sem se počutil precej bolj domače kot pa sem se počutil na delih, ki potekajo med bloki in po asfaltu.

Ko si enkrat del velike skupine, ki se pomika naprej, je vse skupaj lažje, saj tudi, če na trenutek podvomiš v to, da se ti ne da iti do konca, te misli takoj odidejo iz glave. Ljudje, ki sem jih srečeval so bili prijazni, kulturni, ko smo se srečevali so se odmikali in prav zanimivo je bilo videti, da smo se tudi med seboj pozdravljali. Mešanice jezikov, ki sem jih slišal so pričale o tem, da se pohoda niso udeležili samo Ljubljančani, ampak so bili na pohodu ljudje iz cele Slovenije.

Partizanska glasba se je slišala parkrat vmes in je takrat je bil prav prijeten občutek. Še bolj prijeten občutek je bil, ko sem videl mlajše udeležence (srednješolce) in tudi otroke, ki so se s starši odpravili na pot in bodo tako vsaj vedeli kaj se je dogajalo med 2. svetovno vojno v Ljubljani – da jim ne bodo novi ablastniki slikali popačene podobe dogodkov za kar se trudijo zadnja leta. 

Golovec je bil za menoj in pred menoj zopet ravnina. Vreme je bilo kot naročeno – sonce, vendar z oblačnostjo, kar je pomenilo, da se je dalo normalno hoditi, saj v vročem majskem soncu bi bil to večji napor. Kljub temu, da sem imel nove športne čevlje, tega sploh nisem čutil – pričakoval sem žulje, pa vendar sem očitno tokrat zadel terno in se mi to ni zgodilo.

Prvi in zadnji postanek je bil kratek. Skok na stranišče, banana, malce čokolade in sem šel naprej. Kljub 20+ kilometrov, ki sem jih imel za seboj, sem se počutil odlično. Očitno se je v telesu sproščalo dovolj endomorfinov, kar se je poznalo tudi pri razpoloženju, saj sem bil nasmejan in dejansko so bile noge lahke in so me same nesle naprej.

V mislih sem bil v tistih drugih časih, ko je bila Ljubljana okupirana, ko so domobranci prisegli zvestobo okupatorjem in jih sedanja ablast želi predstaviti kot osvoboditelje naroda. Edini osvoboditelji so bili partizani, vse ostalo je samo poskus potvarjanja zgodovine, pa naj se domoglupci postavijo na glavo!

Ker ima vsak udeleženec pohoda dovolj časa, da razmišlja in se pogovarja z osebami s katerimi hodi po Poti ob žici, je bilo zanimivo prisluhniti pogovorom ljudi. Večina se jih je dotikala aktualnih tem – Covid-19 situacije, trenutne ablasti … In všeč mi je bilo, da nisem bil edini, ki razmišlja o teh stvareh in predvsem, ki razmišlja.

Zadnji kilometri od Koseškega bajerja do Bežigrada potekajo po asfaltu in niso tako prijetni kot pa je bil pohod po makedamu čez Vič. Ampak če sem se odločil, sem šel do konca, saj druge izbire tudi nisem imel.

Za pohod v dolžini 33,18 kilometrov sem porabil 5 ur in 44 minut oz. 5 ur in 52 minut s postanki. Naredil sem okoli 40.180 korakov in na koncu, ko sem prišel do točke kjer sem začel pohod sem bil vesel. Vesel, da sem se odločil, da grem na pohod, vesel, da sem prehodil celotno pot in vesel, da sem odkril, da sem sposoben iti preko svojih barier, ki sem si jih sam narisal v glavi. Kjer je volja, je tudi pot.

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

Objava Pot ob žici 2021 / prve ne pozabiš nikoli / Smrt fašizmu, svoboda narodu! originalno objavljena na had blog.

V torek je na Mali gori, ob dnevu upora proti okupatorju, potekala proslava. Govornik je bil Zdravko Počivalšek, ki je bil očitno potunkan v to vlogo, ali pa jo je sprejel z veseljem, da bo končno lahko spet pred “kamerami”, kajti že precej časa ga ni bilo videti kako trosi svoje nebuloze v eter. In tudi tokrat se ni izneveril svoji tradiciji. Večina ljudi si bo zapomnila njegove besede, ki jih izrekel: “Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno.”

• Reševanje Počivalška / gostilne so lahko odprte za pravne osebe / kdo koga “jebe” štiri mesece?
• 5.000.000 evrov za 12 ventilatorjev / ljudje so umirali, kajne Zdravko Počivalšek
• Zdravko Počivalšek in njegov govor v angleškem jeziku na podelitvi Michelinovih zvezdic
• Rdeča gumice so problem, ne maske iz serviet / Zdravko Počivalšek
• Obljubljenih tri milijone mask je bila prevara / Počivalšek je bil nategnjen, Tonin lagal

Ja, Zdravko, mogoče res veš kdo je zmagal vojno, ampak tega ne smeš povedati, kajne? Sicer bi dodal še to, ampak nisi. Torej si storil ravno to, kar se pričakuje od tebe. Da boš tiho in boš sledil navodilom Janeza. Seveda ga ne boš užalil z omenjanjem, da so 2. svetovno vojno zmagali partizani, kajne? Tolk jajc pač nimaš, da bi to naredil.

Si kot tisti starši, ki grozijo otroku z besedami: “Če boš to storil, boš že videl kaj te čaka.” Ampak saj te razumemo Zdravko, Janez je tisti, ki ti ščiti hrbet, če si priden. Če pa bi povedal resnico o tem kdo je zmagal vojno, bi se stanje spremenilo. In seveda Zdravko, tega si ne moreš privoščiti, ko pa moraš reševati Slovenijo, ker “ljudje so umirali”, kajne?

Seveda obstaja tudi možnost, da nisi povedal kdo je zmagal vojno, ker ne veš. Ali pa ker verjameš, da jo je zmagal nekdo drug kot pa partizani, ki jih po nemarnem nisi omenil! Sram te je lahko. Ampak saj tega smo že navajeni pri tebi. In komaj čakam dan, ko boš odletel iz politike!

Mene bi bilo na tvojem mestu zelo zelo sram, da ne bi imel jajc, da bi povedal, da so 2. svetovno vojno zmagali partizani in OF. In ne domobranci in fašisti, kar se poskuša prikazati ….

Objava Zdravko Počivalšek: “Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno” / ampak ne smem povedati na glas, ker me bo Janez kregal originalno objavljena na had blog.

V Sloveniji poraženci pišejo zgodovino, saj si želijo drugačno zgodovino, kot je dejansko bila. Za to se uporabljajo metode, ki so dobro poznane in predvidljive. In ko laž ponoviš tisočkrat, postane zveličana resnica. Torej je veliko odvisno od tega, kako močno si želiš spreminjati zgodovino.

• Ko zagovorniki svobode govora nasprotujejo svobodi govora / shizofrena Slovenija
• 9. maj / Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
• Domoljublje / ni fašizem, niti rasizem / nova slovenska beseda

Pred leti smo praznovali Dan osvobodilne fronte – OF, potem pa so se stvari spremenile in sedaj praznujemo Dan upora proti okupatorju. Dogodki segajo v leto 1941, ko so se 26. aprila v Rožni dolini, v hiši Josipa Vidmarja zbrali Aleš Bebler, Boris Ziherl, Boris Kidrič, France Šturm, Ferdo Kozak, Josip Rus in Tone Fajfar in določili smernice za organiziran oborožen odpor proti okupatorju!

Temeljne točke OF (vir)

• Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
• Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
• Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
• Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
• Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
• Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda kot celota.
• Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratični način
• V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
• Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci.

Gesla OF

• Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi.
• Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.
• Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev.
• SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi.
• Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma.
• Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem.

Objava Smrt fašizmu. Svoboda narodu / Dan osvobodilne fronte originalno objavljena na had blog.

9. maja praznujemo dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Leta 1945 se je 9. maja v Evropi uradno končala druga svetovna vojna in v Ljubljano so vstopile enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in osvobodile mesto. Takšna je zgodovina in teh dejstev se ne da spremeniti, dasiravno se desnica zadnja leta pospešeno trudi, da bi spremenila ta del zgodovine in prikazala domobrance in okupatorje, da so bili oni tisti, ki so nas rešili – pred čim sicer verjetno tudi njim ni jasno..

• Marko Štrovs – Italijani so zavarovali Ljubljano z žično ogrado zaradi pobojev komunistov
• Ni bil Ribičič, bil je Ribič / potvarjanje zgodovine Romana Leljaka
• Janez Janša in Tone Krkovič / edina zaslužna za osamosvojitev Slovenije

Da smo si na jasnem. Povojne poboje obsojam! Vendar še bolj kot to obsojam spreminjanje zgodovine, ki smo mu priča zadnja leta. Ko desnica z vso energijo želi spremeniti pomen boja proti nacizmu in fašizmu in poveličuje domobranstvo in sodelovanje z okupatorji. Ker so oni branili domačo zemljo in so oni tisti, ki so poskrbeli za to, da v Sloveniji ni uradni jezik nemški..

To spreminjanje zgodovine bi morali vedno znova obsoditi. Če bomo tiho, ne bo izginilo. Če bomo ignorirali te poskuse, bomo čez par let brali povsem drugačne zgodbe o dogajanju med 2. svetovno vojno. Še posebej je desnosučna ofenziva močna v teh dneh – 27. april in 1. maj in potem 9. maj, ko so oči javnosti uprte v preteklost in ko se spominjamo te preteklosti – takrat desnica udari z vsemi topovi in toliko nebuloz, kot jih nastrelajo v parih dneh jih težko človek prebavi, predvsem pa se zave, da si nekdo res želi drugačne zgodovine od tiste, ki obstaja.

Na Twitterju je bilo v teh dneh toliko laži in podtikanj s strani desnice, da sem se parkrat že vprašal, če je s temi ljudmi dejansko vse v redu – ali pa so v žaru borbe proti “navideznemu sovražniku” izgubili svoj kompas in jim ne preostane nič drugega, kot da verjamejo v to kar pišejo. Samo par primerov spreminjanja zgodovine:

Pripadniki ZZB nastopajo pod identičnimi simboli, kot JLA, ki je bila okupator. JLA smo nagnali, njihovo vlogo je prevzela ZZB. Torej….?

— Samo Glavan (@SamoGlavan) 29 April 2017

Ljubljančani ali veste,da so partizani herojsko osvobodli Ljubljano dan po tem,ko so jo Nemci zapustili?
Osvobodili so vojaštva prazno mesto pic.twitter.com/eUV1lwNpFn

— Božo Predalič (@BozoPredalic) 6 May 2017

@BozoPredalic @TZdenko Zmagali so revolucionarji-komunisti, ki so izrabili poštene partizane.Oblast so prevzeli nezakonito in vladajo s terorjem.

— Matija Jeglič (@ajitamxy) 6 May 2017

@KleStrom @kricac @BozoPredalic @Max970 Žal so pravi borci, ki so se z visoko narodno zavednostjo uprli okupatorju, skorajda vsi bili ubiti pred koncem 1945. Od"prijateljske"krogle

— Janko (@Janko35349864) 7 May 2017

Titoistom in komunistom se blede! Pa kaj ti mislijo, da v tej drzavi nihce ne sme vprasati,kam dajejo denar davkoplacevalcev #totalitarizem https://t.co/E3ipiWXdBW

— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) 8 May 2017

Zaradi take mentalne ujetosti Slovenijo danes prehitevajo vse nekdanje komunistične države
Te so si razčistile s tem kam vodi komunizem https://t.co/Jo0vT60xII

— Božo Predalič (@BozoPredalic) 3 May 2017

Zloraba sistema za ideologijo: 9.500 otrok iz vrtcev so vodili po poti t. i. spominov in tovarištva https://t.co/YxZ6Ou6v6B via @Nova24TV

— Nova24TV (@Nova24TV) 7 May 2017

Postaviti spomenik KNOJ-evcu,ki je bil po pričevanju l.45 zadolžen za vrnjene domobrance, l.91 pa preprečil lustracijo je posmeh demokraciji https://t.co/r3Sw5fvS0a

— Božo Predalič (@BozoPredalic) 2 May 2017

Jutri bo ZZB NOB praznovala "dan upora proti okupatorju" in trdila,da so oni ustvarjali slovensko državo
To preprosto ni res !
Bili so proti pic.twitter.com/3EIsAesNVo

— Božo Predalič (@BozoPredalic) 26 April 2017

Naučimo se živeti s preteklostjo, naj nam bo to poduk za prihodnost, vendar ne živimo v preteklosti, ker potem ne bomo nikoli prišli v prihodnost!

Objava 9. maj / Dan zmage nad fašizmom in nacizmom in desnosučno spreminjanje zgodovine originalno objavljena na had blog.

Zadnje čase je v medijih vse več analiz, primerjav, kolumn, dokumentarnih oddaj, grafik o tem kakšno je bilo življenje v Jugoslaviji. Smo v Jugoslaviji živeli boljše? Ali slabše? Vprašanje na katerega ni enoznačnega odgovora. Ekonomisti dokazujejo svoj prav z analizami podatkov in primerjajo številke. Dokumentaristi potegnejo iz naftalina posnetke, kjer nam poskušajo dokazati, da tisto življenje sploh ni bilo življenje, medtem ko se narodu toži po časih socializma in enakosti.

• Dr. Valentin Areh / JLA – Jugoslovanska ljudska armada / povsem pristransko
• Američani in njihov pogled na Jugoslavijo leta 1986
• Slovenija, stara 25 let / kje smo in kam gremo?

Ne. ne bom zopet dregnil v osje gnezdo, kjer ima vsak od nas pravico do lastnega mnenja. Ali obstaja enoznačen odgovor o tem, ali smo v Jugoslaviji živeli boljše, sploh ni pomembno v tem primeru. Bolj me zanima, zakaj se ravno sedaj vse bolj ukvarjamo s primerjavo s polpreteklo zgodovino.

Dejstvo je, da brez deljenja v Sloveniji ne moremo živeti. Levi / desni. Rdeči / beli. Vzorec je vsem znan, kajne? Ne moremo preseči okvira in posledično iti korak naprej. Ampak, kdo bi si želel takšen narod? Naši politiki definitivno ne, saj smo jim bolj všeč, ko se ukvarjamo s polpreteklo zgodovino, kot pa da bi se ukvarjali s sedanjostjo in situacijo v kateri smo pristali.

Ko se v nekem trenutku začne tako pogosto odpirati primerjava z bivšo Jugo, kot se v zadnjem času, pa se mi poraja dokaj preprosto vprašanje. Čemu je to namenjeno? Mogoče temu, da se ne bi ukvarjali s situaciji v Sloveniji? Mogoče temu, da ne bi razmišljali o tem, da kljub temu, da imamo novo vlado, da se nič ne spremeni? Mogoče pa zato, ker se trasira pot določeni politični opciji, ki računa na politične točke iz tega naslova?

Ali pa je preprosta situacija v Sloveniji takšna, da je edino primerjava z Jugoslavijo res na mestu? Sicer so me vedno učili, da se moram primerjati z boljšimi od sebe – ampak očitno v primeru Slovenije to ne velja in ne deluje. Očitno smo našli spet točko, ki nam omogoča delitev.

Mogoče zvenim malce paranoičen – nisem, da ne bo pomote. Ampak, ko se v nekem trenutku neka tema, ki bi morala biti dokaj nepomembna, tako izpostavlja, je treba zastriči z ušesi in se vprašati, kaj je zadaj za to agendo? Če sem se kaj naučil v tem življenju je to, da stvari niso nikoli tako preproste, kot izgledajo na prvi pogled. Predvsem pa, da ima vedno nekdo figo v žepu pri takšnih potezah. Kaj in kdo, pa bomo verjetno kmalu videli..

Objava Smo v Jugoslaviji živeli boljše? Ali slabše? Spet se ukvarjamo s preteklostjo.. originalno objavljena na had blog.