Leto 2005. Ni bilo influesarjev, Twitterja in Facebooka. Ni bilo Youtubea. Social media kot ga poznamo sedaj še ni obstajal. Živeli smo še življenje na forumih, vendar so se v tujini začeli pojavljati blogi – državljansko novinarstvo, ki bo rešilo svet je bil takrat “buzzword” in tudi v Sloveniji se je začel ta “hype”.

• twitter / @had
• facebook / had.si
• instagram / roni.kordis
• youtube / ronikordis

13.7.2005 sem objavil zapis z naslovom Pa se enkrat, ki je moj prvi uradno datiran blog zapis in takrat sem stopil na dolgo pot ustvarjanja vsebin za svoj blog. V vmesnem času je večina blogerjev končala s pisanjem, prišli so Twitter, Facebook, Snapchat, Instagram, Youtube in vsak po svoje je začel uporabljati različna družbena omrežja. Sam pa sem vztrajal.

Seveda so bili vmes padci in vzponi, jeza, žalost in razočaranja. V tem času se je spremenilo marsikaj in tudi jaz sem se. Če sem bil na začetku precej kritičen do vsega in vseh, se je kasneje to spremenilo v vzpodbujanje drugih, predvsem pa v konstruktivno kritiko, če je že bila potrebna.

• Ideje za nedeljski izlet / kam na izlet v bližini / Italija, Slovenija, Hrvaška, Avstrija
• Kam na izlet v Italijo / Pisa, Firence, Benetke, Cinque Terre, Amalfi beach, Rim, Portoferrario, Ischia, Neapelj, Siena, Rimini
• Prvomajske počitnice v Italiji / odkrivanje Italije z avtom

Spremenil se je moj odnos do sveta, predvsem pa se je spremenil pogled na stvari – namreč, poskušam prikazati stvari še iz malce drugih zornih kotov, kot smo jih sicer navajeni, predvsem pa poskušam “ne biti tiho” in povem, kljub temu, da ima to precej negativne konotacije in sem deležen žaljivk oseb, ki me ne poznajo, niti nimajo pojma o tem, kaj in kdo sem. Ampak na spletu je vsak lahko pogumen! In vsak si lahko vzame pravico, da te osebno diskreditira.

Teh štirinajst let je bilo zanimivih. Finančno? Niti najmanj. Sploh če začnem preračunavati, koliko časa je šlo za vse te zapise, predvsem pa v preteklosti za fotografije, ki sem jih objavljal na blogu.

• Najboljša pizza v Ljubljani / pet najboljših pizzerij v Ljubljani
• Ali ste že kdaj dali napitnino kuharju?
• Kuhamo z ljubeznijo / hrana za dušo / skuhano s srcem

Ko poslušam sedaj novdobne “fashion/beauty/nameit” blogerje, kako bodo oni prišli na hitro do denarja, ker jim ga bodo oglaševalci dali, samo skomignem z rameni in se nasmejim. Ni tako preprosto, predvsem pa, če želiš služiti, se moraš prodati – kar pomeni, da nisi več neodvisen, predvsem pa da moraš pisati to, kar si drugi želijo.

Niti najmanj mi ni žal, da nisem znal/mogel monetizirati bloga, kajti če sem se česa naučil v tem času je to, da so ljudje, ki sem jih spoznal zaradi bloga in s pomočjo katerega sem si ustvaril “brand” veliko več vredni, kot pa zaslužek, ki bi ga lahko imel z blogom.

Statistični podatki, ki jih vedno z veseljem objavim:

• v dvanajstih letih pisanja bloga, sem objavil 9.019 prispevkov, kar je skoraj dva zapisa dnevno (1,7)
  
• prejel 46.077 komentarjev
• akismet me je zaščitil pred 1.039.369 spam komentarji
• na blogu je trenutno objavljenih 26.444 fotografij – hvala fantom iz Siela za vrhunski hosting in za to, da mi vse deluje 100%!

Ne bom odpiral šampanjca, ker ga ne pijem. Niti ne bom razmišljal o tem, če naj nadaljujem s pisanjem bloga. Je pa na mestu zahvala vsem vam, ki me spremljate / berete / kritizirate.

Še naprej se bom trudil in še naprej bom zapisoval svoje poglede na stvari in odkrival skrite točke, ki jih je vredno videti. Predvsem pa bom še naprej obstajal.

Kakšna je bila evolucija mojega bloga do sedaj?

• prva tema, ki sem jo uporabljal leta 2005 – Journalized Blue 1.01 Released 13 Mar 2005

• leta 2006 sem se odločil za malce bolj sodobno temo – Cordobo Green Park 0.9.3 BETA 4

• leta 2007 sem se naredil “oranžno revolucijo” z Logistix 3C temo.

• kasneje sem jo malce popravil, priredil in ji odvzel malce oranžne barve

• in potem je prišla sprememba barve – modra je postala nova oranžna in še vedno ista tema

• sledila pa je ta tema, ki jo trenutno uporabljam že precej dolgo časa in sem še vedno navdušen nad njo.

Hvala za vaš čas in za vse vzpodbude! Prav tako pa za kritike in pomisleke. S tem lahko postanem boljši, predvsem pa lahko s tem tudi spreminjam svoj pogled. 

Objava had blog praznuje 14 let / z vami že od leta 2005 originalno objavljena na had blog.

Ponavljam se. Sem Roni Kordiš, pišem blog in za pisanje me nihče ne plačuje. Ker pa se je zadnje dni, še posebej po tem, ko sem objavil govor Marjana Šarca desnim trolom “dobesedno snelo” in ker mi vsak od njih očita, da sem plačanec (nihče ne pove kdo me plačuje) sem se odločil, da še enkrat zapišem par stvari.

• Odjebite
• Lepo je biti samostojni podjetnik, če ti plačujejo račune v rokih. Kaj pa sicer?
• Na temni strani tviterja / dekleta dobijo 300 evrov, da nosijo pokrivala v Ljubljani

Ni se mi treba braniti, niti kakorkoli drugače razlagati stvari, ki jih počnem. Prav tako mi ni potrebno polagati računov od kje dobim denar, da lahko vsak mesec plačujem račune – pa vendar sedaj delam ravno to.

Ker mi gredo na živce klevete in žalitve, ki sem jih vse pogosteje deležen, ker imam srce na levi strani in ker ne podpiram “stranke”. Verjetno, če bi jo, bi bilo vse drugače in verjetno bi dobil tudi nakazila denarja na svoj račun – glede na to, da desni troli tako operirajo s tem, so verjetno za svoje poslanstvo tudi plačani.

No, jaz nisem. V bistvu v vseh 14 letih pisanja bloga nisem dobil plačila nobene politične stranke, političnega predstavnika, niti nobenega drugega podjetja, da bi pisal karkoli kar je povezano s politiko. Sem bil v stranki Zares in sem jim pomagal pri prvi kampanji – za to nisem bil plačan. Imel sem štiri kasnejše ministre za sodelavce na Ultri – Janez Kopač, Samo Omerzel, Gregor Golobič, Roman Jakič. Pa vendar kljub temu nisem dobil nikoli plačila za nobeno objavo, ki je politično usmerjena. Niti nihče od njih ni nikoli prosil, da naj kaj napišem. Mogoče je v tem razlika med desnico in levico. Da desnica ukaže in njeni vojščaki naredijo, pri levici pač ni takšnega ustroja.

Bi bil pa vesel, če bi mi desni troli podali informacije od kje pride denar na moj TRR, ali pa kdo je pripravljen plačevati za prispevke. Mogoče pa bi me celo začelo zanimati, če je dobro plačano. Glede na njihovo zagretost branjenja “stranke” je tarifa verjetno zelo v redu – nekje okoli 40 evrov na uro bi pričakoval za cele noči preživete na tviterju in sedaj po novem tudi na facebooku.

Če dobim izdelek na test, to zapišem. Če sem vabljen na študijsko potovanje, to zapišem. Če mi kdo plača za test izdelka, ga v večini primerov zavrnem, če ga testiram za plačilo pa napišem svojo recenzijo in nanjo ne more nihče vplivati – in to tudi jasno zapišem. Od prvega dne imam odprte karte – tako glede politične pripadnosti, službe in vsega ostalega. Nikoli nisem nič skrival in mogoče me zato bolijo očitki o tem, da sem plačan s strani političnih strank. Mogoče zato, ker pride mesec, ko nimam niti toliko denarja, da bi lahko plačal stroške – ja, tako je, če si na trgu in se preživljaš s svojim delom in nisi v javni službi. In ja, takrat me nihče ne vpraša, če imam denar in če bom lahko plačal račune.

Ko takole razmišljam o vsem skupaj, se mi vse bolj dozdeva, da sem se lotil stvari povsem napačno. Mogoče bi moral pred objavo poklicati “stranko” in ji omeniti o čem pišem in koliko so pripravljeni plačati za to, da nečesa ne objavim. Ali pa bi se mogoče moral res ukvarjati s politiko in ne biti zgolj njen opazovalec, kajti jaz nimam nič od tega, mi je pa v največje veselje, ko čez leta preberem svoj zapis in ugotovim, da sem imel vnaprej prav.

Suma sumarum – tole je moj blog. In na njem objavljam kar želim. Ker sem rad iskren s svojimi bralci, včasih objavim tudi takšen zapis – mogoče se pa končno zbrcam in začnem pobirati donacije, da bom lahko mirno še naprej pisal in se posvečal zgolj temu. Kajti očitno delam nekaj dobro, če imam na “temni strani” toliko sovražnikov, ki mi vsakodnevno grozijo preko vseh mogočih kanalov in načinov.

Moja vest je čista in vseeno mi je, kaj si mislijo troli – ampak, če laž ponavljaš dovolj dolgo … V Sloveniji postane resnica. In ko dobim prvi denar od katerekoli politične opcije, ali pa podjetja povezanega z njim – se bom javno pohvalil s tem. Do takrat pa lahko samo napišem – “BMK” …

Objava Sem Roni Kordiš, pišem blog in za pisanje me nihče ne plačuje originalno objavljena na had blog.

Včasih pozabiš na obletnice. Če pozabiš to v partnerski zvezi, se ponavadi ne konča dobro. Če pozabiš, da je minilo že 13 let odkar si napisal prvo blog objavo, pa se to lahko tolerira, kajne? Jeap, 13.7.2005 sem objavil prvi zapis z naslovom Pa se enkrat na blogu had.si. Če bi mi takrat kdo rekel, da bom toliko časa zdržal pri tem početju, bi se mu zasmejal in bi ga povprašal po zdravju.

• Pa ti res še nimas vsega dovolj?
• Dr. Feelgood / Mario Sambolec me je gostil v svojem…
• Spet sem povedal nekaj o sebi / za ZON, Na…

Sedaj se lahko samo asmejim, kajti uspelo mi je ohraniti odvisnost in nič ne kaže, da se bom tega početja kmalu naveličal. Seveda so bili vmes padci in vzponi, jeza, žalost in razočaranja. V tem času  se je spremenilo marsikaj in tudi jaz sem se precej spremenil.

Če sem bil na začetku precej kritičen do vsega in vseh, se je kasneje to spremenilo bolj v vzpodbujanje drugih, predvsem pa v konstruktivno kritiko, če je že bila potrebna.

Se splača pisati blog zaradi denarja? Sem postal bogat v tem času? Niti najmanj. Sploh če začnem preračunavati, koliko časa je šlo za vse te zapise, predvsem pa v preteklosti za fotografije, ki sem jih objavljal na blogu. Vendar mi ni žal, da nisem znal/mogel monetizirati bloga, kajti če sem se česa naučil v tem času je to, da denar ni nič. Da so ljudje, ki sem jih spoznal zaradi bloga in s pomočjo katerega sem si ustvaril “ime” veliko več vredni, kot pa vsak zaslužek, ki bi ga lahko imel z blogom.

V tem času sem objavil 8.455 blog objav in preko 25.000 fotografij. Kar ok, kajne?

Statistični podatki, ki jih vedno z veseljem objavim:

• v 13 letih pisanja bloga, sem objavil 8.455 prispevke
  
• prejel 45.636 komentarjev
• akismet me je zaščitil pred 1,039,264 spam komentarji
• na blogu je trenutno objavljenih preko 25.000 fotografij – hvala fantom iz Siela za vrhunski hosting in za to, da mi vse deluje 100%!

Evolucija mojega bloga do sedaj?

• prva tema, ki sem jo uporabljal leta 2005 – Journalized Blue 1.01 Released 13 Mar 2005

• leta 2006 sem se odločil za malce bolj sodobno temo – Cordobo Green Park 0.9.3 BETA 4

• leta 2007 sem se naredil “oranžno revolucijo” z Logistix 3C temo.

• kasneje sem jo malce popravil, priredil in ji odvzel malce oranžne barve

• in potem je prišla sprememba barve – modra je postala nova oranžna in še vedno ista tema

Hvala za vaš čas … Cenim …

Aja, sledite mi lahko še na:

• Twitter – @had
• Facebook – had.si
• Instagram – roni.kordis
• Youtube – roni.kordis

Objava Z vami že od leta 2005 / had blog praznuje 13 let originalno objavljena na had blog.

Naslov ne odraža dejanskega stanja v naši blogosferi, saj sem v zadnjem času odkril cel kup zanimivih, novih blogov. Naslov je zgolj želja, da nekoč zapišem izpeljanko iz – The King is dead. Long live the King. Sam pišem blog že več kot šest let in dolgo časa sem poskušal slediti čim večim blogerjem, se je v zadnjih letih to povsem spremenilo. Namreč prišli so drugi “mediji”, ki so hitrejši, predvsem pa bolj preprosti za uporabo in ne zahtevajo toliko časa, kot ga zahteva en blog. In posledično je veliko blogerjev prenehalo s pisanjem, prav tako pa jih je veliko zamenjalo platformo in se odločili za takšne, ki so jim bolj priročne (Posterous, Tumblr). Vendar precej blogerjev stare garde še vedno vztraja in nadaljuje s svojim početjem, tako kot so to počeli na začetku.

In tukaj je spisek, vsaj zame osebno, zanimivih blogov, ki jih priporočam tudi svojim bralcem:

• kruh & vino – aka Boštjan Napotnik – kulinarični blog, z mnogo odličnimi recepti!

http://kruhinvino.com/

• The L Files – aka Domen Savič – sicer se ne strinjava v veliko stvareh, vendar njegova razmišljanja so odlična in prav bi bilo, da bi jih tudi stroka prebirala!

http://www.dsavic.net/

• Irena Sirena – aka Irena Jenko – veliko kritike, veliko modnih novosti, predvsem pa pronicljivi zapisi, ki bi jih morala prebrata vsaka ženska

http://irena.blog.siol.net/

• Marko Pigac – spletna domačija – aka Marko Pigac – blog z informacijami iz Štajerskega konca, zabeljene z obilico fotografij, v bistvu Marko že presega tipičen blog in je postal medij

http://www.pigac.si/

• Orange.and.Nuts – aka Jugoslav Petkovič – po dolgem času se je spet vrnil med blogerje, z obilico informacij za vse, ki stopajo na pot podjetništa, predsvem pa je Jugoslav človek, ki vedno rad priskoči na pomoč

• Drugi dom – aka Jure Mesarič – poglobljen blog, ki spremlja politično situacijo pri nas in tudi izven naših meja

http://drugidom.net/

• Lenart J. Kučič – In media res.. – blog o novinarstvu, stvareh, ki jih ne opazimo, vendar obstajajo in so okoli nas. Veliko znanja in še več zanimivih tem

http://www.lenartkucic.net/

• Sproščena Slovenija – aka Boris Vezjak – kritik medijev

http://vezjak.blog.siol.net/

•  Swizec – A geek with a hat – blog v angleškem jeziku o programiranju, razumevanju sveta programerjev in reševanju geek problemov

http://swizec.com/blog/

Katere bloge pa vi spremljate, berete? Mi lahko priporočate kakšnega?

Objava Blog je mrtev, naj dolgo živi blog originalno objavljena na had blog.