Po otoku Mainau je prišel na vrsto obisk otoka Lindau, ki prav tako leži na obali Bodenskega jezera. Otok je cestnim in železniškim mostom povezan s kopnim – tokrat sem avtodom parkiral na velikem parkirišču pred mestom in se peš preko mostu odpravil v Lindau, kjer sem bil dogovorjen z lokalno vodičko s katero sva šla skupaj skozi mesto. Za sam ogled mesta si vzemite vsaj tri ure.

• Otok Mainau / otok rož, metuljev in neokrnjene narave / foto in video
• Mesto Freiburg, iskanje gradu, ki ga nisem našel in smučišče Schauinsland / #poNemciji
• Koliščarska vas Pfahlbauten / Unteruhldingen / Unescova dediščina #poNemciji

Lindau je mesto turizma in v preteklosti so ga imenovali “Švabske Benetke”. Ko sem prečil most, ki povezuje kopno z otokom, sem občudoval čudovito urejen park in potem vstopil v samo mesto. Lindau so v knjigah prvi omenili že leta 882.

Mesto je bilo s svojim pristaniščem pomembno trgovsko središče, saj je bilo to izhodišče za pretok dobrin proti Milanu – tukaj je potekala “svilena pot”, ki je omogočila, da je mesto doživelo svoj razcvet. Na obali stoji velik svetilnik, ki spominja na tiste čase, vendar so kasneje še precej povečali samo pristanišče in ga tudi zaščitili z obzidjem.

Na otoku stoji več čerkva. Zanimivo je videti, da ležita protestantska in katoliška cerkev ena poleg druge in ko si ogledaš obe hitro ugotoviš kje je več vsega in katera cerkev je bolj preprosta. Prav tako je v Lindau cerkev iz začetka 1. tisočletja, ki je še vedno dobro ohranjena. Pred cerkvijo na trgu me je presenetil kip Pozejdona – ki sicer nima nobene veze, vendar ker je bilo mesto bogato, so ga lahko postavili sredi mesta in tudi sicer je v mestu videti precej prestiža za tiste čase.

Stavbe v mestu so bile zgrajene iz lesa in v par požarih je bilo mesto povsem uničeno. Le redke stavbe so še ostale cele in ohranjene, vendar so tudi te stavbe kasneje prenovili. Mesto je v 19. stoletju dobilo železniško povezavo, s katero je v mesto prišlo še več turistov.

Lindau ima 5 plaž, kjer lahko skočite v vodo – Bodensko jezero predstavlja vir pitne vode za velik del zvezne dežele Baden-Württenberg. Kljub temu, da je bil pogled na vodo okoli Lindau drugačen – dolgotrajno deževje, predvsem pa taljenje ledenikov je prineslo s seboj veliko vej in dreves, ki so se nabrale v okolici Lindaua. Vendar imajo za to poseben način čiščenja – v vodo vržejo debele vrvi in potem ožajo zanko – na koncu s posebnimi čolni odstranijo ves ta les in spet očistijo jezero.

Po približno treh urah, sem ravno pred dežjem zapustil Lindau in začel planirati obisk Kimskega jezera, ki je bil pred menoj kot zadnja točka na potovanju z avtodomom po Nemčiji.

Objava Otok Lindau na obali Bodenskega jezera #poNemciji originalno objavljena na had blog.

Iz Europa Parka sem se podal z avtodomom na malce manj kot 40 kilometrov dolgo pot proti mestu Freiburg. Glede na to, da sem se že povsem navadil vožnje z avtodomom in tudi manevriranja, sem se odločil, da se z njim zapeljem v sam center mesta in poiščem parkirni prostor – v Nemčiji so dobro označena parkirišča, kjer lahko avtodomi parkirajo.

• Baden Baden / z avtodomom po Nemčiji / #poNemciji
• Europa-Park, Rust / POV Silver Star, Blue Fire / zabaviščni park v Nemčiji #poNemciji / foto in video
• Kako sem skočil v jezero Titisee-Neustadt / Schwarzwald #poNemciji

Mesto Freiburg im Breisgau ima okoli 200.000 prebivalcev in je bil do leta 1952 glavno mesto dežele Baden. Že ob samem vstopu v mestu me je presenetilo število kolesarjev na cestah in število parkiranih koles ob cestah in na posebej določenih parkiriščih. Kot da bi celo mesto za transport uporabljajo kolesa.

V mestu imajo urejen javni prevoz tudi s tramvaji in ko se zaveš, da si deliš cesto s tramvajem, te najprej malce stisne, potem pa se zgolj držiš pravil in oznak in vožnja postane prav zabavna. Ko sem našel dovolj veliko parkirno mesto za avtodom – vseeno je vozilo veliko preko 6 metrov, ga uspešno parkiral in sem se odpravil po mestu Freiburg. Mesto je čisto, kot je večina mest, ki sem jih v teh dneh obiskal in predvsem je mesto lepo urejeno.

Kaj si ogledati v mestu Freiburg?

• stolnico v Freiburgu
• tržnico pred stolnico Münsterplatz
• trgovsko hišo, ki leži poleg tržnice
• muzej Colombischlössle
• mestno hišo
• gledališče
• “Benetke v malem”
• Schlossberg

To je zgolj nekaj idej, predvsem pa priporočam, da si vzamete čas in da se prepustite ulicam Freiburga in ga odkrivate po svoje, kot sem storil sam, ko sem se sprehajal po mestu. To, da sem v enem dnevu prehodil okoli 22 kilometrov, so samo plus točke. Ko sem končal z odkrivanjem mesta, sem se odločil, da se z avtodomom premaknem bližje vzpenjači na Schlossberg. Kar je pomenilo, da sem se vozil med tramvaji in skozi sam center mesta.

Ko sem opazil tablo za gondolo, sem v trenutku spremenil odločitev in se odločil, da grem v drugo smer. In sem šel. Vendar ne z gondolo, ampak z avtodomom na približno 15 kilometrski vzpon proti smučišču Schauinsland. Cesta se ves čas strmo dviga, kar je idelano za kolesarje, ki se s pomočjo električnih koles vzpenjajo. Po približno 20 minutah vožnje sem prispel do vrha in odkril, da si lahko ogledam muzej premogovništva, ki je oddaljen par sto metrov. Ampak nisem imel sreče – čakalna vrsta je bila predolga, kajti pred menoj je bila skupina šolarjev in tako sem šel raje do stolpa, ki omogoča čudovit razgled nad mesto Freiburg in njegovo okolico.

Med vožnjo nazaj proti Freiburgu so me prehitevali kolesarji – sicer pa se vsi vozniki držijo prometnih predpisov in v treh dneh v Nemčiji na cestah nisem videl niti enega policista, prav tako pa tudi niti ene nesreče.

Sedaj je končno prišel na vrsto Schlossberg – sam sem bil prepričan, da me bo na vrhu pričakal grad … Avtodom sem parkiral ob cesti in plačal parkirnino – ura parkiranja je 1,40 evra. Odločil sem se, da grem na “hrib” z vzpenjačo – podobno, kot je v Ljubljani. In kot v Ljubljani, tudi v Freiburgu obstaja lepa pot po kateri se lahko vzpnete na sam hrib. Čudovit razgled na stari del mesta Freiburg in na drugi strani strani pogled na stolnico.

Vendar sem se odločil, da se vzpnem še višje in da poiščem grad. No, naj vas razočaram, kot sem bil razočaran sam – na vrhu ni gradu, je pa stolp, ki pa je bil zaseden z osnovnošolci, tako da sem preskočil testiranje svojega strahu. Vendar je na tem področju, ki sem ga prehodil bil nekoč grad, ki pa so ga povsem porušili v 17. stoletju. Ko sem opazoval stare načrte gradu, sem bil povsem navdušen nad njim. Ja, z veseljem bi živel nad mestom.

Par misli o mestu Freiburg?

Mesto je prijazno. In ljudje so prijazni. Predvsem pa je mesto urejeno in čisto in ima nekakšno energijo, ki jo je težko opisati. Kot sem zgoraj omenil, da imenujejo del Freiburga tudi “Benetke v malem” – ker je veliko voda, ki tečejo med samimi hišami – tudi krokodila lahko najdete, če boste dobro pogledali.

Po končanem ogledu Freiburga in precej utrujenih nogah me je pot vodila naprej proti Bodenskemu jezeru …

Objava Mesto Freiburg, iskanje gradu, ki ga nisem našel in smučišče Schauinsland / #poNemciji originalno objavljena na had blog.

Med ogledom mesta Titisee sem naletel na “milijon dolarjev vreden prizor”. Na parkirišču pred hotelom je bilo parkiranih kup oldtimerjev (starodobnikov) različnih znamk – Rolls Royce, Bentley, Delahaye … In njihova vrednost skupaj verjetno krepko presega vrednost prej omenjenega milijona.

• Kako sem skočil v jezero Titisee-Neustadt / Schwarzwald #poNemciji
• Srečanje starodobnikov ob Gardskem jezeru
• Srečanje starodobnih vozil na Metelkovi / fotografije

Namesto komentarja, predvsem pa mojega vzdihovanja in navdušenja nad njimi pa je spodaj video in fotografije. In ja, imel bi. Vse …

Objava Srečanje oldtimerjev (starodobnikov) v kraju Titisee / Rolls Royce, Bentley, Delahaye … originalno objavljena na had blog.

Bodensko jezero leži v Nemčiji, ob vznožju Alp. Dolgo je 63,5 km in široko 14 km, največja globina jezera je 252 metrov. Glede na to, da vanj priteče precej ledeniških voda je pozimi hladno – temperature so okoli 5 stopinj, poleti pa nad 20. Danes, ko sem se odločil, da se osvežim v njem, so mi povedali, da ima temperatura 8 stopinj.

• Kako sem skočil v jezero Titisee-Neustadt / Schwarzwald #poNemciji
• Europa-Park, Rust / POV Silver Star, Blue Fire / zabaviščni park v Nemčiji #poNemciji / foto in video
• Van (avtodom) Adria Twin Supreme 600 SPB / moja prva izkušnja z avtodomom

Temperatura vode ni bila tako hladna, sem pa prvič preizkusil kako je, če moraš hoditi dolgo časa pri nizki temperaturi po plitvi vodi, da prideš do globine, ko se lahko “namočiš”. Kljub temu, da imam rajši direkten skok, pa tole sploh ni bilo tako slabo.

Obala Bodenskega jezera precej spominja na obali Gardskega jezera, ali pa Blatnega jezera. In sploh nimam občutka, da sem v Nemčiji, ko sem v teh krajih. Aja, preživel sem plavanje, predvsem pa tudi čudne poglede ljudi na obali, ki so za trenutek namakali svoje noge v vodo in se tresli.

Objava Kako sem skočil v Bodensko jezero / 24.4.2019 / 8 stopinj #poNemciji originalno objavljena na had blog.

In sem šel na pot z avtodom Adria Twin Supreme 600 po Nemčiji. Glede na to, da sem to pot skupaj z Nemško turistično organizacijo planiral že pred časom, nisem imel veliko vpliva na vreme – pričakoval bi, da bo sredina maja topla, predvsem pa brez dežja. Ampak z avtodomom je tudi dež lahko povsem prijeten.

• Van (avtodom) Adria Twin Supreme 600 SPB / moja prva izkušnja z avtodomom
• Off Road / Jeep Safari Nature Park Velebit
• Kras Carso Food Tour / Društvo Planta / kdaj ste se nazadnje odpravili na Kras na izlet in kulinariko?

Ko mi je doma uspelo spakirati vse stvari za teden dni, ki jih bom preživel v avtodomu sem se odpravil na pot. Prva destinacija je bila Europa Park v kraju Rust (eden izmed največjih zabaviščnih parkov v Evropi), ki leži v bližini Strasbourga (Francija). Od Izlak je oddaljen okoli 850 kilometrov in glede na to, da nisem še povsem navajen vožnje 6-metrov dolgega avtodoma sem se od doma odpravil okoli 2. ure ponoči.

Vožnja je potekala super. Dež in prazna avtocesta. Mimo Karavank, čez Avstrijo in ko sem v bližini cest zagledal sneg in je temperatura kazala 4 stopinje, me je malce stisnilo. Vožnja je bila mirna, predvsem pa je užitek voziti vozilo, kjer si precej nad cesto in imaš dober pregled nad njo. Za dogajanje za avtodomom sem se moral na začetku privaditi, kajti vseeno je to nekaj drugega kot osebno vozilo.

Planiral sem, da se bom izognil jutranjim zastojem pred Münchenom, vendar sem ugotovil, da so Nemci jutranji narod in so me presenetilo, saj so bili zastoji že pred sedmo uro zjutraj. Ko bom naslednjič “pizdil” nad zastoji pri nas, se bom lahko zgolj ugriznil v jezik.

Sam imam navado, da sem na začetku rad takoj na cilju – tole se sliši precej dvoumno, kajne? Namreč, da pridem čim hitreje do cilja in potem si po poti nazaj ogledujem mesta, muzeje in vse ostalo. In tudi tokrat je bilo tako planirano – čim hitreje do Europa Parka in potem na poti nazaj vse ostale destinacije. In kot sem omenil, mi vreme ni stalo ob strani in tudi gužva na cesti je naredila svoje, tako da sem malce spremenil načrte in sem si vzel dan za odkrivanje mestec ob avtocesti. Namesto gužve sem tako raje z avtodomom vozil po lokalnih cestah in iskal parkirišča v manjših mestih, kjer ne bom zasedel polovice ceste ob parkiranju.

Ta del Nemčije proti Franciji je bogat s termami. In glede na vreme, sem se odločil, da grem preveriti kakšne so njihove terme, kajti ob močnem deževju mi je le to preostalo. V kraju Bad Boll sem se ustavil in šel pogledati kopališki kompleks – vse urejeno, vse kot mora biti, pa vendar se nisem odločil za kopanje, ker so bili samo starejši ljudje – ja, se zavedam, da bom sam kmalu med njimi.

Kup lepih krajev sem uspel prevoziti z avtodomom, vendar ven nisem šel, kajti res si nisem želel biti moker kot miš. Ko sem zagledal pred seboj tablo za Baden Baden, sem se odločil, da si ga ogledam. Kraj imam v spominu iz otroštva in iz filmov. Tako “prestižno” se sliši. In tudi je.

Baden Baden se ponaša s termami z zdravilno vodo, čudovitimi parki, najstarejšim kazinijem v Nemčiji in znanimi imeni, ki so živela v preteklosti v tem kraju. Že sam vstop v mestu je drugačen od mest, katere sem obiskal pred tem v Nemčiji – pozna se, da tukaj živijo premožnejši ljudje, saj so hiše urejene, veliko je zelenja, predvsem pa mi je bil všeč vozni park, saj imajo registrske številke pri njih oznako BAD…

Kot imam v navadi, sem se najprej odpeljal čez celo mesto – pod mestom je več kot 2 kilometra dolg predor in seveda sem izklopil navigacijo in se prepustil odkrivanju in izgubljanju. Malce sem pozabil, da nisem z osebnim vozilom, ampak tudi to sem uspešno rešil. Ko sem se dvignil nad Baden Baden sem odkril čudovite graščine, ki ležijo nad mestom. Ko sem se spustil nazaj v mesto sem si želel ogledati Brahmsovo rojstno hišo, vendar sem bil že prepozen.

V Baden Baden je nekoč prihajala vsa ruska aristokracija, ki je tukaj preživljala poletja. Sicer sem iskal cerkev z zlato kupolo, vendar je bilo iskanje neuspešno – še vedno je deževalo in nisem želel iti peš. Tudi kazinoja si nisem šel ogledati, ker bi se vseeno za takšno priložnost verjetno moral drugače obleči, vendar sem ga dodal na spisek lokacij, ki si jih bom še enkrat ogledal. Med njih sodijo tudi terme Friedrichsbad …

Če bi bilo vreme normalno za maj, potem bi si včeraj ogledal veliko več zanimivosti, ki jih mesto ponuja. Z dežnikom in mokrimi čevlji pa je vseeno odkrivanje mest malce bolj neudobno. Po približno dveh urah sem uspel najti pot iz mesta in pred menoj je bilo še okoli 80 kilometrov do Europa Parka, kamor sem prispel okoli 20. ure. In prva noč v avtodomu in zjutraj celodnevna zabava v zabaviščnem parku.

Objava Baden Baden / z avtodomom po Nemčiji / #poNemciji originalno objavljena na had blog.