Anže Logar. Tisti politik, ki je bil sopotnik Janeza Janše v SdS. Potem je doživel razsvetljenje in se podal na “svojo pot”. Če verjamete, da sloni letijo, potem verjamete tudi temu. Bil je zraven pri vseh “rabotah” SdSa in nikoli ni imel drugačnega mnenja kot stranka. Po analizah Inštituta 8. marec sedaj, ko je postal Demokrat, v kar 96 odstotkih glasovanj v parlamentu glasuje enako kot poslanci SdS. Vendar je Anže Logar še malce več. On je umetnik. Umetnost “neodgovorov” je pripeljal do nivoja, ki bi mu ga zavidali celo najboljši mojstri zen budizma. Oni iščejo notranji mir, pri Logarju pa pač ne dobiš odgovora, ampak visok krvni tlak. Si želite politika, ki niti na eno vprašanje ne odgovori direktno?

• Ko poskuša oblast diskreditirati z nenapisanim / Janez Janša, Alojz Kovšca, Anže Logar #hepan #primitivc
• Anže Logar, kandidat za župana Ljubljane se ne bi udeležil parade ponosa
• Anže Logar / trojanski konj in projekt SdSa

Gledam njegove nastope. Novinar postavi vprašanje. Preprosto, direktno, takšno na katerega se odgovori z da ali ne. Ali pa odgovor zahteva vsaj kakšen konkreten podatek. In kaj dobimo? Logarjeve odgovore – to bi bil lahko sinonim za odgovore, ki nimajo veze z vprašanjem. Poglejmo primer. Novinar vpraša Logarja: “Ali zunaj dežuje?”

Anže si popravi očala, začne viti roke in gleda v katero kamero mora pogledati. In začne odgovarjati.

Poglejte, v politiki je pomembno, da odpremo širši dialog … Poglejte, v prvi vrsti se moramo zavedati širšega konteksta … Ko bo čas za to, bomo sprejeli odločitev, ki bo v korist vseh državljanov …

On ne odgovarja. On “floata”. Ne gre za to, da Logar ne zna govoriti. Ravno nasprotno. Govori lepo. Tekoče. Strukturirano. Skoraj hipnotično. Problem je, da po treh minutah ugotoviš, da še vedno ne veš, ali je odgovor da ali ne. Je kot tisti oblak v maju, ki ga vidiš in pričakuješ dež ali sonce, dobiš pa samo sivo meglo.

Vendar njegovi odgovori, ki so umetnost, kako ne poveš ničesar, pa vendar odgovarjaš na dolgo in široko, še niso vse, kar ga dela umetnika.

Še bolj fascinantna je njegova igra distanciranja. On bi bil neodvisen, on bi bil sodelovalen, in ko ga novinar vpraša o njegovi preteklosti v SdSu ali o konkretnih potezah njegovega nekdanjega šefa, se Logar spremeni v nevidnega človeka. Kot otrok, ki si pokrije oči in si misli, da ga nihče ne vidi. Tudi igrice z Otmarjem Zornom so zgolj lep slepilni manever, če se kdo sprašuje o teh zaigranih scenah v soočenjih. Volk dlako menja, nravi ne, je en tak star pregovor, ki pove vse in še več o Logarju.

Slovenci se sicer radi pritožujemo nad politiki, ki so preveč direktni. Preveč grobi. Preveč iskreni. Potem pa dobimo politika, ki je ravno prav uglajen, ravno prav diplomatski, ravno prav nejasen. In nekateri ga vidijo kot rešitelja. Politik, ki je tako previden, da se izogne odgovoru, še preden je vprašanje sploh zastavljeno?

V bistvu je Logar skoraj popoln produkt sistema. Ni konfliktnega tona, ni ekscesov, ni impulzivnih izjav. Samo lepo zapakirana praznina, ki jo lahko vsak interpretira po svoje. In to je genialno. Ker če nič ne poveš, te nihče ne more zares držati za besedo.

Ampak potem pridemo do bistva: si želite politika, ki niti na eno vprašanje ne zna direktno odgovoriti?

Nekoga, ki zna odgovarjati, ne da bi karkoli odgovoril. Ki zna govoriti, ne da bi kaj povedal. Ki zna pustiti vtis, ne da bi pustil sled. Mogoče je to prihodnost politike. Mogoče bodo čez deset let vsi takšni. Umirjeni, uglajeni, brez ostrine, brez tveganja. In kar je najpomembnejše – brez konkretnih odgovorov, čeprav je bil zahtevan samo da ali ne?!

To bodo idealni politiki za čase, ko nihče ne bo želel prevzeti odgovornosti. Če je to prihodnost Slovenije, potem se pripravite na leta in leta brezplodnih debat, kjer se bomo vsi strinjali, da se moramo strinjati, premaknilo se pa ne bo popolnoma nič.

Mogoče se Anže Logar ne zaveda nečesa preprostega. On ni pizza. On ne more zadovoljiti vseh s svojimi prepričanji. Ampak si jih želi. In “faila”, ker si želi biti pizza, je pa samo majhna drobtina na veliki mizi. Precej me spominja na Pahorja, ki je imel podoben modus operandi. Uglajena praznina bi lahko temu rekli po domače.

Objava Primer Anže Logar / si želite politika, ki niti na eno vprašanje ne odgovori direktno? originalno objavljena na had blog.

V teh dneh je na splet prišel posnetek “žuranja” finske premierke Sanne Marin. Ogorčeni tercialci so skočili v zrak in ji očitali, da jemlje droge, da ji takšno obnašanje ne pritiče in da mora opraviti test na droge! Priznam, všeč mi je, da obstajajo politiki, ki se znajo zabavati in ki pokažejo, da so ljudje kot vsi ostali. Ampak očitno se vsi ne strinjajo s tem. Očitno so nekaterim bolj všeč politiki, ki bežijo z gej zabav po žlebovih, kajne?

• Soustanovitelja stranke Fidesz, Orbanovega evroposlanca in borca proti LGBT so dobili na zabavi z golimi moškimi
• Europa-Park, Rust / POV Silver Star, Blue Fire / zabaviščni park v Nemčiji #poNemciji / foto in video
• Čez par let bodo dolge brade in hipsterske frizure pristale na smetišču zgodovine
• Ko si za domoglupce brezdelnež in prisesan na državne jasli / laž ni in nikoli ne bo resnica

Sanna Marin je stara 36 let. Je finska premierka. In očitno se zna zabavati. Glede na odzive na posnetek, ki sicer ni nič takšnega, se je odločila, da se bo testirala na droge in bo tudi pokazala javnosti rezultate. S tem bo zaprla “gobce” vsem tercialcem, ki jih moti njena mladostna razposajenost.

Še več. Sanna Marin se je zabavala v času svojega dopusta, ko ni imela nobenih drugih državnih obveznosti, ampak očitno nekatere ljudi moti ona, ker je normalna premierka. Očitno imajo ljudje rajši tiste politike, ki se skrivajo na zabavah, kjer je prepovedana uporaba telefonov in so stvari “tajne”.

Še vedno živimo v svetu, kjer bi se takšno dejanje moškega politika tretiralo kot nekaj normalnega, ko pa vidijo sproščeno žensko, pa zaženejo vik in krik in jo začnejo pribijati na križ. Žalostno, saj smo v letu 2022 in ne nekje v mračnem 17. stoletju.

Tudi politiki so ljudje, mar ne? Tudi oni imajo pravido do lasntega življenja in do zabave. Še posebej, če pri tem ne kršijo nobenih zakonov in pravil in če s svojimi dejanje ne ogrožajo nikogar. In Sanna Marin je dokazala, da se zna zabavati. Všećno!

Finnish Prime Minster Sanna Marin proving when you work hard, you can play hard 😎👌🎉 pic.twitter.com/8EjQjDUJPc

— Very Finnish Problems (@VFinnishProbs) August 17, 2022

Objava Finska premierka Sanna Marin se zna zabavati in prav je tako originalno objavljena na had blog.

Dimitrij Rupel je star 75 let. Nekoč je bil politik, sedaj pa se v javnosti pojavlja kot podpornik aktualne ablasti in kritik vsega levega. Njegove izjave so pač primerne njegovim letom in moje mnenje je, da pač več ne sodi v eter. Ampak to je moje mnenje. Dimsi Rupsi je prehodil dolgo politično pot – ZKS, ‎SDZ‎, ‎DS‎, ‎LDS‎, ‎SDS … In sedaj se pripravlja na kandidaturo za direktorja JAK-a.

• Narod je glup / Zmago Jelinčič, Dimitrij Rupel in Igor Bavčar
• Dimitrij Rupel / Ta protest je štos, hec …
• Dimitrij Rupel in Peter Jambrek / Lista 88 = HH = Heil Hitler
• Dimsi Rupsi – Dimitrij Rupel
• Dimitrij Rupel je v službenem času napisal novo knjigo – Slovenija na svetovnem prizorišču
• Ali zunanji minister Dimitrij Rupel laže?

Ni važno, ali je pismen, samo da je naš, je stavek, ki ga je izrekel Ivan Oman ob imenovaju novega direktorja RTV Slovenija pred mnogimi leti. In ta njegova izjava še kako drži.

Tudi v primeru Dimitrija Rupla, ki bo očitno dobil nagrado, da podpira to ablast. Sicer je sam izjavil: “Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.” Glede na to, da se trudi in piše pisma raznim medijem, kjer kot apologet SdSa “razlaga” svetu o dejanskem stanju v Sloveniji, je več kot prava izbira za to mesto. Saj ta ablast se resno trudi povsem uničiti kulturo – ne, ni naključij.

Dimsi Rupsi je njihov. To je vse kar je pomembno. Posledično je več kot odlična izbira za mesto direktorja Javne agencije za knjigo RS. Le kako bi lahko našli boljšega kandidata kot pa nekoga, ki pač nekaj ve o knjigah.

Objava Dimitrij Rupel bi kandidiral za direktorja JAK-a / ni važno, ali je pismen, samo da je naš originalno objavljena na had blog.

Twitter postane pred volitvami še precej bolj sovražno družbeno omrežje, kot je sicer. Vsi poskušajo agitirati za svoje stranke, politike in seveda ne grez brez prisotnosti politikov. Nekateri se odločijo, da bodo vse vnaprej blokirali – sicer ne razumem poante tega, kajti v tem primeru si obdan zgolj z enakomislečimi ljudmi, ki ti kimajo. Po drugi strani pa pokažejo svoj odnos do volivcev – vseeno jim je za tvoje mnenje, ker je edino njihovo mnenje “zveličano”.

• Kako se je Matej Tonin pred volitvami ustrelil v koleno z izjavo o splavu
• Ko Luka Mesec zapre usta Reporterju in Nova24 / o mercedesu in kaviar levičarjih
• Bravo SDS in SLS / migrantu, ki pride v Slovenijo bo SDS dala 1963, SLS pa 1930 evrov mesečno…

Pred desetimi leti je bil tviter povsem nekaj drugega. Ampak ne bom šel v zgodovino, ker vseeno živimo v letu 2018. In ja, tudi novinar, ki ne bo politik (Bojan Požar) je na tviterju. Očitno mu gre precej za nohte, vsaj po javnomnenjskih anketah (za katere bodo tisti, ki jim ne gre dobro itak rekli, da so pristranske) ki mu kažejo manj kot 1 odstotek.

Posledično je verjetno tudi precej slabe volje, saj ko gre enkrat “novinar” v politiko … No, povsem razumem njegovo reakcijo, ko sem v istem tvitu omenil Meseca, mercedes in prevoz njegove partnerke s helikopterjem v Planici, s katerim se je sam hvalil. In dobil takoj nazaj opazko, da sem cepec. Očitno kopira Jelinčiča, ki je taisto naredil v soočenju na nacionalni televiziji.

Vendar za Bojana to ni bilo dovolj. Je moral še enkrat ponoviti, da bo itak vsak razumel. Ker če laž ponavljaš dovolj dolgo, potem postane resnica, kar Bojan zelo dobro in zelo dolgo prakticira. To, da obračuna z vsakim, ki ni na njegovi strani ni nič novega. Tudi to, da poskuša diskreditirati ljudi s starimi informacijami (Ultra, Zares, Delo … ) ni zanj nič presenetljivega.

Aja, zakaj hvala? Ker sem tudi jaz volivec, ne sicer takšen kot večina, ki pozabi obljube naslednji dan po volitvah, ampak tak, ki se bo na te besede spomnil še večkrat. Sicer pa, počakajmo še par dni in bomo videli rezultate.

p.s.: v Franu je beseda cepec razložena takole:
cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1: cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni

Hmm…

Cepec!

— BojanPožar (@BojanPozar) May 25, 2018

Objava Ko si cepec za novinarja, ki ne bo politik / Bojan Požar, hvala za iskrenost originalno objavljena na had blog.

Karierni politiki. V bistvu so vse, kar so naredili v življenju, naredili s tem, da so vstopili v politiko v pravem času in sedaj že od osamosvojitve naprej pobirajo tantieme za njihov doprinos k srečni, zadovoljni in ponosni Sloveniji. Takšni politiki so kot kameleoni, menjajo barve (stranke), se svaljkajo za naš denar po parlamentu, raznih parlamentarnih odborih, preiskovalnih komisijah in uživajo v tem, kar počnejo.

• Novodobni politiki gradijo svojo kariero na kritiziranju konkurence
• Novi obrazi v politiki / zakaj se jih etablirani politiki tako bojijo?
• Zakaj politiki niso odgovorni za nič / primer Borut Pahor in TEŠ6

Precej takšnih politikov ni ravno pogosto videti v parlamentu, niti jih ni pri odločanju, ko se sprejemajo pomembne odločitve za Slovenijo. Ampak oni so politiki, imajo pač svoje poslanstvo, ki ga plebejci ne razumemo.

Njihova edina naloga je, da se z vsemi štirimi obdržijo pri koritu in tako pomagajo najprej sebi, potem svoji politični strani, potem familiji, potem kolegom, šele nato pa prisluhnejo svojim volivcem, ki jim vsake štiri leta naklonijo svoj glas.

Potem so tukaj mladi – mladi, ki bi radi naredili korak v politiko in se spečali z njo. Kljub temu, da so jim starši v mladosti povedali, da je politika kurba, je ta posel precej privlačen. Da ti moč. Tisto moč, ki je sicer nikoli v življenju večina politikov ne bi niti okusila. Da ti občutek pomembnosti, ker odločaš o usodi državljanov. Predvsem pa ti odpre dostope do ljudi, ki potrebujejo tvojo korist.

Ampak mladi v večini primerov nimajo sreče – koliko predstavnikov generacije do 30. let je sedaj v parlamentu? Ne, politika ni namenjena mladim, ki so neobremenjeni s preteklostjo in ki niso postali tako apatični, kot je postal cel narod. Vendar mladi ne dobijo te priložnosti, da bi se dokazali. V bistvu so lahko “svetovalci”, ali pa pomočniki, vendar dlje ne pridejo. Ker je pač sistem takšen in so ga nekateri zelo dobro uzurpirali.

Zakaj še vedno vztrajam, da bi moral politik imeti možnost biti v parlamentu, ali vladi zgolj in samo dva mandata?

Dobili bi nove obraze, ki imajo mogoče malce drugačen pogled, kot ga imajo politiki, ki sedaj vodijo našo državo v k… Dobili bi ljudi, ki ne bi bilo zaznamovani z aferami in povezani z vsemi mogočimi lobiji. Dobili bi nove obraze, ki bi morali biti precej drugačni od vseh teh, ki smo jih do sedaj navajeni. Predvsem pa bi s tem dobil možnost še marsikdo drug, ki sedaj niti ni pomislil, da bi se lahko udejstvoval v politiki! Dva mandata in konec!

Ampak to bi pomenilo, da bi ti novi prišleki v dveh mandatih več kradli in na hitro poskušali obogateti?

Verjetno res, vsaj če se sklepa po nekaterih dosedanjih primerih. Po drugi strani pa to nekako ne drži – če bi imeli dejanski pregled premoženjskega stanja poslanca in njegove družine in če bi imeli “finančno policijo”, ki bi dejansko raziskovala in povprašala od kje denar, bi bilo vse skupaj povsem preprosto. Če se ne bi našla dobra razlaga za to, bi se pač zaplenilo premoženje, kot je bilo sedaj v primeru Sanaderja. Ne, potem se ne bi dogajali nepojasnjeni primeri plačevanja z gotovino in podobno, kar se dogaja. Vendar očitno to ni prioriteta v Sloveniji!

Če bi prišli novi obrazi v parlament, ali bi se kaj spremenilo?

Če verjamemo v teorijo zarote, da za vsem stojita Milan Kučan in Murglje, potem definitivno ne. Če verjamemo, da se nič ne da spremeniti, potem se nič ne bo spremenilo. Če pa verjamemo, da tam, kjer je volja, je tudi moč – potem smo na dobri poti, da se karkoli spremeni. Vendar je potrebno vnaprej pripraviti teren, da se ne bo dogajalo to, kar se dogaja sedaj. Ko karierni politiki zelo dobro izkoriščajo parket, da plešejo po njem in da jim nihče nič ne more!

Je to zgolj samo še ena neumna ideja?

Mogoče! Čas bi pokazal ali sem imel prav ali sem se motil. Predvsem pa so ideje vedno boljše, kot pa če jih sploh ni. Sploh v primerih, ko je v državi vse precej v riti in nikjer daleč ni videti luči na koncu predora. Upanje pač umre zadnje!

Objava Ali naj se omeji rok trajanja politika? originalno objavljena na had blog.