Pred par meseci so me kontaktirali, če bi preizkusil novo vozilo Citroën C3 Aircross, novi kompaktni SUV in ga uporabil pri svojih dnevnih rutinah. Rekel sem da. Da ne bo pomote – za to objavo nisem dobil plačila, zgolj vozilo C3 Aircross za štiri dni in tank goriva, ki sem ga porabil že prvi dan.

V petek, ko sem prevzel vozilo sem začel razmišljati kaj bi “ušpičil”, predvsem pa, kam naj se zapeljem z vozilom. Prva ideja je bila povezana s smučanjem – da bi me nekdo vlekel proti Vršiču, jaz pa bi bil zadaj na smučeh. Vendar je bila cesta na žalost zaprta, tako da je ta opcija padla v vodo. Druga opcija pa je bila bolj povezana s tem, kar počnem v zadnjem času – skok v vodo. In v to smer je tudi šla moja odločitev.

• www / http://www.citroen.si/zavseplati.html
• www / http://www.citroen.si/vozila/citroen/novi-suv-citroen-c3-aircross.html

Citroën C3 Aircross je precej velik. Nekaterim je všeč, drugim ni. Od zunaj deluje precej robusten, predvsem pa nenavaden, kar sem precej hitro opazil, ko so se ljudje ozirali za menoj na cesti. Tudi barvna kombinacija vozila, ki sem ga vozil je bila primerna točno temu.

Prvi kilometri so bili dokaj nenavadni. V vozilu se sedi precej visoko – kar pomeni precej dober nadzor nad cesto, vendar sam tega nisem navajen. C3 Aircross je tudi precej mehko vozilo, kar mi je bilo dokaj nenavadno. Vendar sem se hitro navadil in občutek, da bo vozilo “zaplavalo” po cesti je izginil.

Med igračkanjem po velikem “touch” zaslonu v vozilu sem ugotovil, da ima cel kup elektronike, ki je kot nalašč za vožnjo po snegu. In glede na SUV gene sem se odločil, da se podam na Gorenjsko – iskati jezero, kamor bi lahko skočil. Čudovit sončen dan in sonce skozi streho “šibedaha” me je vodil proti Vršiču – kot sem že prej omenil je bila cesta zaprta in pot sem nadaljeval proti Italiji. Jezera, ki sem jih obiskal so bila več ali manj zaledenela, zato sem se odločil, da poskusim s skokom v sneg.

Kljub temu, da sem pričakoval, da bo na cesti še precej snega, sem bil malce razočaran. C3 Aircrossa bi moral testirati v snežnih razmerah, vendar so bile ceste očiščene. Ampak vseeno sem našel par gozdnih poti, kjer sem lahko preizkusil elektroniko vozila, ki me je presenetila. Tudi vožnja več kot kilometer v “rikverc”, ker nisem mogel nikjer obrniti je bila lahka, čeprav nisem ljubitelj tega. In tako sem se pripeljal po italijanski strani do prelaza Predel in pred seboj zagledal čudovit prizor. Sneg, sonce in hribi …

Ne počnite tega doma!!!

Skok v sneg, to je bila odločitev. Ker je vozilo zelo veliko, sem se udobno preoblekel in šel bos okoli vozila po snegu. Iskal sem primerno pozicijo za skok – naj na tem mestu razložim, da sem na tej lokaciji velikokrat in vem, da ni kamnov, da ni ograje in da sem se pred tem prepričal (s selfiestickom) o globini snega. Prvi skok mi ni uspel. Ravno obratno, bil je grozen. Ampak je imel svoj namen.

Ko sem ugotovil, da sem bos v snegu več kot dve minuti in me je začelo zebsti v noge, sem šel v avto in nastavil temperaturo na 28 stopinj, da se segrejem. In v mislih preigraval drugo opcijo skoka, ki pa je bila precej boljša, predvsem pa precej bolj zanimiva.

Izkoristil sem sončno streho in skozi vozilo splezal na streho (ne počnite tega doma!). Odrinil se in skočil v sneg. In v bistvu mi je uspel dokaj dober skok – če bi bil to svež sneg bi bilo še precej boljše, ampak tudi tako je bilo povsem ok. Ponovil sem zgornjo vajo – gretje v vozilu, ker sem imel noge zopet povsem ledene in se čez čas poln adrenalina odpeljal naprej.

V štirih dneh sem naredil preko 1000 kilometrov s C3 Aircrossom. Bil sem v Lipici, Trstu, Predelu, Kranjski gori, karnevalu v Cerknici, Kurenu, … Povsod po Sloveniji. Mogoče bi bil malce bolj navdušen, če bi bila nižja poraba (6,2 je bila povprečna), predvsem pa sem bil navdušen nad udobnostjo vožnje. Edina škoda je, da sem moral vrniti vozilo, ko je začelo v Ljubljani snežiti – sedaj bi lahko uporabil idejo, da me nekdo na smučkah vleče po ulicah Ljubljane. Ampak bom to idejo prišparal za kdaj drugič.

Pa še daljši video:

Objava Citroën C3 Aircross, novi kompaktni SUV in skok v sneg na Predelu / #AircrossIZZIV #vseplati originalno objavljena na had blog.

Kino Šiška – Prostor urbane kulture, bo odprl svoja vrata v petek 28.8.2009, s koncertom skupine Pankrti. Dogodek je zaprtega tipa, vendar me je moja radovednost pripeljala do vstopnice.

Pred časom mi je Davorin namignil, da naj bi se Pankrti spet zbrali ob svečani otvoritvi kina Šiška. In povedal mi je tudi datum – to naj bi se zgodilo že pred 14 dnevi. Ker si priložnosti, da bi slišal Pankrte nisem želel zapraviti, sem preko spletnega obrazca povprašal kako je s kartami za dogodek in zraven pustil tudi svojo telefonsko številko.
Čez par minut mi je zazvonil telefon in na drugi strani me vodja za stike z javnostjo povpraša od kje informacija o tem koncertu, saj mu že cel dan zvonijo telefoni in ga ljudje sprašujejo o tem. Očitno je nekdo plasiral napačne informacije o datumu, ugotoviva oba skupaj. Ko mu omenim željo po vstopnici, mi reče naj mu pošljem svoj naslov in jo dobim! Jupi, Cockta, Ora! In voila, v petek grem na koncert Pankrtov, skupine ki me vrne v mladost!

Kino Šiška – Prostor urbane kulture – veliko kulture in dobrih dogodkov in predvsem obiskovalcev, ki bodo razumeli kulturo in jo bodo povrnili tja, kjer ji je mesto!
p.s.: še en dober zapis na temo Kino Ši(š)ka by Tomica

30 let skupine Pankrti

Skupina Pankrti je nastala leta 1977 in so jo prvotno tvorili: Pero Lovšin – Gnus in Gregor Tomc kot idejna pobudnika, Jure Krašovec, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj in Slavc Colnarič. Kasneje Krašovca zamenja Boris Kramberger, Pretnarja pa Dušan Žiberna, prav tako pa je bil nekaj časa član skupine tudi Matjaž Gantar.

Prvi koncert so Pankrti imeli 17. oktobra 1977 na gimnaziji Moste. V nabito polni dvorani so igrali predelave tujih komadov: Sex Pistols – Did You No Wrong – Krivca pa ni, Pretty Vacant – Lepi in prazni, No fun – Dolgcajt in nekaj svojih komadov, med katerimi izstopa Anarhist.
Ko je Pero Gnus prišel na oder, je zavpil: “BANDA! Nobenega kurca nočem tle!” Nato si je sezul čevelj in ga vrgel novinarju Stanetu Sušniku v glavo (vir). Ta pa je kljub temu dogodku za Stop napisal odlično recenzijo koncerta. Moščanska gimnazija je prepovedala koncerte za naslednjih 10 let!
In s tem se je začel vzpon skupine Pankrti. Koncert v Beogradu, kjer so jih pričakovali z mešanimi občutki, vendar zelo na hitro ugotovili, da je to glasba nove generacije in Pankrti so bili glasnik Novega vala.
Pri ŠKUC-u so s pomočjo Igorja Vidmarja posneli prvo malo plosco Lublana je bulana v 2000 primerkih in Jello Biafra jim je po koncertu Dead Kennedysov v Gorici povedal, da je tudi on lastnik enega izvoda in sicer kupljenega v Los Angelesu.
Za skupino Pankrti in njihove oboževalce so se začeli težki časi, kajti France Popit je označil punkerje, da bruhajo po socializmu in s tem jih je začela policija preganjati.
Njihova diskografija je bogata in moji generaciji precej dobro poznana:
Lublana je bulana (1978, ŠKUC)
Dolgcajt (1980, RTV Ljubljana)
Novi punk val (1981)
Namesto tebe (1981, RTV Ljubljana)
Držvni ljubimci (1982, RTV Ljubljana)
Svoboda (1982, RTV Ljubljana)
Rdeči album (1984, RTV Ljubljana)
Pesmi sprave (1985, RTV Ljubljana)
Slovan (1985, Slovan)
Sexpok (1987, RTV Ljubljana)

Kdo se ne spomni pesmi, kot so: Bandiera Rossa, Lublana je bulana, Anarhist, Jest sem na liniji, Totalna revolucija, Metka, Za železno zaveso, Osmi dan, Lepi in prazni..
Zadnji koncert, z naslovom Zadnji pogo, je skupina Pankrti imela 10. decembra 1987 v dvorani Tivoli.

Pankrti so bili za Slovenijo bolj pomembni, kot pa 57. številka Nove revije! (vir)

Objava Kino Šiška – Prostor urbane kulture – re:start in koncert Pankrtov originalno objavljena na had blog.

Prvotno objavljeno v reviji Gloss, in točno pred tremi leti tudi v blog zapisu MiNeR. Drugačni časi so bili in druge stvari so nas navduševale!

Nebo so prekrile prve zvezde. Zvok avtomobilov prekine tišino noči in barve luči režejo temo. Na enem od ljubljanskih parkirišč čisto blizu centra mesta se zberejo MiNeRji – midnight neon racers. To so fantje in nekaj deklet, ki veliko prostega časa namenijo svojemu avtomobilu in njegovim izboljšavam, tako zunanjosti kot samemu motorju avtomobila. Prepoznavni so po različnih osvetlitvah podvozja in po atraktivnem izgledu. Po avtomobilih, ki pritegnejo pogled, in privabljajo policiste. Pritegnili so tudi mene, dolgo sem jih samo opazovala, a hotela sem izvedeti več. Ni bilo preprosto, pa vendar mi je uspelo doživeti dirko, kot sem jo poznala le iz prizorov v filmih, ko je dekle stopilo med dva avtomobila, prijelo v roko rutico, ki jo je imela pred tem zavezano okoli vratu, in ko je rutica spolzela iz objema njenih prstov, se je dirka začela.

Noč postaja vse bolj hladna. Pa vendar hladu ni čutiti, saj je v zraku dovolj adrenalina, ki pošteno požene kri tudi po mojih žilah. Na parkirišču je le v nekaj minutah zbrana množica privržencev nočnih dirk. Po dogovoru z vodjo, se fantje in dekleta vsedejo v avtomobile in se v koloni odpeljejo do domenjenega mesta dirke. Par policistov mirno opazuje kačo avtomobilov, ki se počasi pelje mimo njih. Na obvoznici vozijo po predpisih. Ni divjanja, kot bi bilo pričakovati, in ni nepotrebnega izzivanja usode z ostalimi udeleženci v prometu. MiNeRjem ni pomembno, da so najhitrejši na avtocesti, ali da se najhitreje peljejo čez mesto, njihov smisel je v tekmovalnosti, tekmi med dvema avtomobiloma.

Med vožnjo do prizorišča dirke mi dolgoletni MiNeR razloži nekaj o zgodovini dirk drag race pri nas. »Vse se je menda začelo pospešeno dogajati po premieri prvega dela filma Fast and Furiuos. Prve dirke drag race so bile organizirane na manj prometnih cestah v bližnji okolici Kamnika in Kranja. Pa vendar policija ni imela posluha za te stvari, celo preganjali so nas. Spomnim se dogodka, ki se je zgodil lani v Kamniku. Množica ljudi je čakala, da bosta prva dva avta zapeljala skozi startno črto. Ravno takrat pa se je pripeljalo šest policijskih avtomobilov in iz njih so poskakali policisti. Zasedli so progo in legitimirali vsak avto, ki je peljal mimo. Namesto dveh avtomobilov pa sta se s starta po cesti, kot v posmeh policistom, popeljala dva fantka na kolesih. Smeha je bilo dovolj za cel večer, ampak od dirke pa ni bilo nič.«

Pripeljemo se do mesta, kjer naj bi se odvijal nocojšni drag race. To so ponavadi zapuščene ceste, kjer skoraj ni prometa, in kjer je poskrbljeno tako za varnost gledalcev, kot tudi tekmovalcev. Cesta, ob kateri se ustavimo, je nedaleč stran od ljubljanske obvoznice, zavita v rahle nočne meglice in obsijana z uličnimi svetilkami. Spremljevalni avtomobili se ustavijo ob cesti, luči ostanejo prižgane. Ne ovirajo prometa. Pogled na uro. Kmalu bo polnoč. Preko CB postaj fantje še zadnjič preverijo, ali so kje v bližini policisti, da bi v primeru racije vsi lahko pravočasno zapustili mesto dirke.

Nastopi vrhunec večera. Na siv beton se s kredo nariše bela črta in za črto se postavita dva avtomobila. Nocojšnja prva tekmovalca sta pripravljena na start. Izmeri se razdalja četrt milje, to je 402 metra, in tam se postavita dva merilca, ki sporočata rezultate voženj. Čas je za prvi preizkus moči avtomobilov in adrenalina voznikov, prav tako gledalcev. Med avtomobila se postavi starterka, dekle, ki z zamahom roke, da znak za prvi start. Prizor me spominja na film Briljantina, kjer je Olivia Newton John stala med avtomobiloma, in kjer je John Travolta preizkušal moč svojega črnega jeklenega konjička. Zasliši se hrup motorjev, ki prerašča v rohnenje, in kot raketi se avtomobila odlepita od startnega mesta. Zastane mi dih. Dobesedno obnemim. Zdi se mi kot bi sanjala. Zdrami me šele eden od MiNeRjev, ki mi začne razlagati, da se prestave menja pri blokadi motorja, zato imajo tekmovalci odstranjeno elektronsko blokado in dodatno tunane motorje (znižne glave motorja, spremenjene čipe, ki skrbijo za vbrizgavanje in delovanje motorja). V avto se vgrajujejo različni turbo polnilci, ki povečujejo moč motorja. Najbolj privrženi si vgradijo v avto NOS (nitro oksid), ki v trenutku avtomobilu doda moč 50 konjev ali več, odvisno od avtomobila.

Prav tako imajo izboljšane izpušne sisteme in vse mogoče dodatke. Pogled na te avtomobile je res razburljiv. V človeku prebudi tisti del njegovega skritega občutka po hitrosti, tisti, katerega se bojimo. Pogled je adrenalinski. Avtomobila sta že na polovici proge in v temi se vidijo samo njune luči. Še par metrov in prvi zmagovalec je znan. Pripeljeta se nazaj na start. Sledijo čestitke, tudi naključnih gledalcev. MiNeRja zamenjata progi, da ne bi bilo pritožb, in avta še enkrat oddrvita proti liniji, ki loči zmagovalca od poraženca. Zmaga spet isti avto. S tem postane zmagovalec prve dirke. Na startu pa se že pripravljata naslednja dva. In tako drag race traja toliko časa, dokler so avtomobili, ki si želijo pokazati svojo moč, in dokler so spretni vozniki, ki želijo sprostiti svoj adrenalin. Avtomobili so različni. Najmočnejši v današnjem večeru ima preko 400 konjskih moči in je prav eleganten v soju luči. Avtomobili, ki so ta večer prišli na dirko so bili vseh vrst in razredov. Pojavili so se privrženci Hond, ki v svetu dirkanja zavzemajo posebno mesto, saj so le ti avtomobili najbolj prikladni za predelovanje. Prav tako pa ni manjkalo Renaultov, od Clia, Megana, do Renaulta 11 in R5. Seveda pa ni manjkalo predstavnikov italjinskih športnih avtomobilov Alfa Romeov.

Ampak, da ne boste mislili, niso vsi avtomobili takšnega razreda. Med njimi sta tudi vzdržljiva katrca in pa legendarni hrošček.
Zanimiv je podatek, da mora biti vsak dodaten del na avtomobilu, ki se razlikuje od originala, homologiran. Kar pomeni, da je potrebno za hitre užitke dobiti ustrezne certifikate. V tem se Slovenija razlikuje od večine držv, kjer avtomobilski privrženci nimajo problemov z birokracijo.

Lansko leto je bilo v Sloveniji organiziranih kar nekaj legalnih dirk drag race. Pomemben podatek je tudi to, da je Slovenec na hrvaškem drag prvenstvu dosegel prvo mesto. Število nelegalnih dirk je vseeno večje, kar 1:100. To preprosto pomeni, da se fantje rajši srečujejo ponoči, v zavetju noči, kot pa da pridejo in javno razkazujejo svoje avtomobile.
Bistvo vseh dirk drag race je, da so organizirane, varne, da na njih ne pride do poškodb. Udeleži se jih lahko vsak, in vsak ima možnost, da se v noči dirke spremeni v zvezdo večera in pokaže, kako zmore obvladovati konje svojega avtomobila.

Zato se nikar ne prestrašite, ko na cesti zagledate avto, ki ima osvetljeno podvozje, ali odbijače do tal. To ni novodobni Mad Maxi, ampak avto fanta, mogoče celo dekleta, ki ljubi moč motorja v svojem avtomobilu, hitrost, adrenalin, ki ljubi nočni drag race. V tej eni noči pa sem ga po svoje vzljubila tudi sama. Naj samo še namignem – če sta mogoče katerega od bralcev zamikala moč avtomobila in adrenalin noči – vredno se je potruditi, pristopiti k fantu, ki ima avto, kot je opisan v tekstu in ga povprašati o teh stvareh. Mogoče tudi vam uspe, da mu vlijete dovolj zaupanja in vam izda lokacijo in čas naslednjega drag racea. Drugače pa, letos bo organiziran še en legalen drag race, pridete pogledat kako vse to izgleda v živo.

Objava Reciklaža – MiNeR originalno objavljena na had blog.

In ideja je meso postala!
Pred mesecem sem pisal o recesionizmu v fotografiji in novem umetniškem gibanju z imenom Recesionizem.
Sam podnaslov njihovega spletnega mesta je precej recesionističen – This site is not under construction due to recession.
In seveda ne bi šlo brez razprodajne razstave, ki bo potekala v Mestnem muzeju Ljubljana, med 12. in 15. junijem 2009.

Za vse, ki vam ni jasno, kakšna je filozofija te umetnosti:

Recesionizem je konceptualna umetnost. Je umetniško gibanje, ki podpira iskanje poti za izhod iz recesije na osnovi ustvarjalnega optimizma…..
Za recesionista sta nujna vera v kreativnost in optimizem do prihodnosti – četudi mračne. Recesionista determinira imperativ »Bo že!«, njihovo temeljno vodilo pri ustvarjanju pa opredeljuje rek »Less is more. More or less.«

Dodatne informacije na spletnem mestu recesionizma!

Objava Razprodajna razstava – Recesionizem na Slovenskem originalno objavljena na had blog.

Predel SoHo (ime SoHo je izpeljanka iz “South” in “Houston” iz predela, kjer leži “south of Houston Street”) je v vseh vodičih opisan kot del namenjen umetnikom in podobnim sorodnim dušam. Vendar kljub temu, da sem poskušal najti te “umetnik”, mi to ni najbolj uspelo. Našel pa sem Kitajce, ki prodajajo svojo robo na vsakem koraku in ti ponujajo originalne Gučije za par $ in Rolexe za par 10$.
Sicer sem bil prepričan, da sem prišel že v ChinaTown, vendar mi je prijazen policist razložil, da je to SoHo Village! Bo že držlo, kajne!

Klik na fotografijo za vse ostale fotografije

Objava SoHo originalno objavljena na had blog.

Franci Matoz, odvetnik, ki ga je zadnje čase polno v medijskem prostoru saj prevzema vse mogoče in nemogoče primere je v zadnji reviji Story odgovoril na par osebnih vprašanj. In najbolj me je presenetil odgovor na vprašanje:

S kakšnimi rituali pa doma poskrbite za svoj videz?
“Zjutraj se najprej obrijem, nato si med prhanjem umijem obraz z gelom ali pilingom Jean Paul Gaultier ter umijem glavo s šamponom in balzamom Rene Fruterer. Telo si namažem s kremo za telo Sensai Kanebo, obraz pa s kremo po britju Jean Paul Gaultier. Nato sledi še krema za obraz in za predel okoli oči Shiseido. Za oblikovanje pričeske uporabim gel Rene Fruterer. Za piko na i uporabim še parfum, ki mora biti nujno Jean Paul Gaultier.”

(vir Story (Meta Kač))

Hmm.. Zanima me, če pozna kakšna ženska moškega, ali pa če obstaja kakšen bralec, ki je tako obremenjen s svojim videzom in porabi hudičevo veliko časa in še več denarja za svoj izgled?

Da ne bo pomote. Spoštujem urejen moške, ki dajo nekaj nase, ampak takšnih, kot je zgoraj omenjen, pa ne poznam!

Objava Franci Matoz o svojih ritualih v intervjuju revije Story originalno objavljena na had blog.

Valentinovo – 14.02.2006

Jebat ga. Pozabil.
Oz. nisem pozabil. Podzavestno potisnil ta “praznik” v zadnji predel mozganov in ga nisem niti za sekundo pustil, da se mi prikaze in da me zavede, da grem v roza, rdece, karkoli ze, okrasene trgovine in nabavim krneki. Pa nikakor ni tole opravicilo.

Ampak meni se zdi tole totalno brezvezen in skomercializiran praznik, ki edino le pomaga prazniti zepe. A ni lahko valentinovo vsak dan, ne pa ravno danes? A ni lepse cloveka presenetiti takrat, ko to ne pricakuje in ga razocarati, ko nekaj pricakuje? A nismo ljudje taksni, da imamo rajsi nepredvidene stvari?

No ja, upam, da drug vikend popravim danasnji dan, ce bo seveda se kaj prosto..

14. februar – Valentinovo – 14.02.2008

14. februarja “praznujemo” Valentinovo, ali praznik svetega Valentina.
Ta dan je povezan z darili, rožmi, SMS-i, voščili in vsem ostalim sranjem, ki prinaša trgovcem velike dobičke, saj je za njih čas po novem letu “mrtev čas” in za Valentinovo “biznis spet cveti”, nam pa prazne denarnice! No, ne vsem!

Kakšna je povezava ljubezni z nakupovanjem daril? Ali je res potrebno za ljubezen seči v žep in kupovati nepotrebna darila na dan, ko je nekdo tako določil? Ali ni lepše, da je čisto vsak dan Valentinovo? Da vsak dan presenetiš ljubljeno osebo z drobno pozornostjo, kot da to narediš na tisti dan, ko to pričakuje?
Komercialni prazniki “sucks-a-lot”. Seveda dopuščam možnost, da se samo meni tako dozdeva, ker nisem več mulc, da bi cele dneve bil na Myspaceu, SMS-al, podarjal deeeseeetkiiiceee. In so takšni prazniki prav za mlajšo populacijo?

p.s.: kaj ste podarili danes svoji ljubljeni osebi?

Objava Reciklaž – Valentinovo originalno objavljena na had blog.

Filmski festival Modri zob je namenjen filmom/filmčkom, ki so/bodo posneti z mobilnim telefonom. Dovoljena je postprodukcija in vsi ostali načini obdelave in predelave (kako bodo ugotovili ali je bil res posnet z mobilnim telefonom??).
Video posnetke je potrebno “oddati” do 23. 1. 2009.
Obstajajo štiri kategorije, ki naj bodo iztočnica za snemanje:

Brezpogojna ljubezen – Ljubezen na prvi pogled – Zlomljeno srce
Slava in zabava – Kaj vse bi naredil za svojih pet minut slave? – Prepleši noč vse do jutra
Naši najmlajši – Biti starš se je zdelo tako preprosto in naravno – dokler ni doletelo mene – Vse stvari, ki me jih je naučil moj oče
Nore športne vragolije – Znam leteti – Mogoče zimski športi vseeno niso zame

Žirijo, ki bo ocenjevala prejete filme, sestavljajo Miha Mazzini, Katarina Čas, Aljoša Bagola, Dafne Jemeršič in bo podarila prvo nagrado Nokio N96.
p.s.: če ima kdo idejo za dober scenarij, se priporočam!

Objava Filmski festival Modri zob originalno objavljena na had blog.

Marec je minil in prišel je april. Dogodki, ki sem jih zapisal na blogu v mesecu aprilu so..

S frendom sem bil na fotografiranju, kjer so mu pozirale Nadiya Bychkova, Tjaša Kokalj, Sabina Remar. Če kdo ne ve, kdo so ta dekleta: Nadiya Bychkova – Miss Casino Kongo 2008, Tjasa Kokalj – Miss Universe Slovenia 2007, Sabina Remar – Miss Universe Slovenia 2004. Mesec se je začel odlično!

Projekt Creative Commons Slovenija – ker podpiram avtorske pravice, podpiram tudi ta projekt in objavljam pod licenco Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Brez predelav, verzije 3.0.

Ko je bil funt še nekaj vreden, so bili tudi čevlji Stuart Weitzman – ženski čevlji – fetiš za 200 funtov in več
precej dražji, kot so sedaj, ko sta funt in euro že skoraj izenačena.

Zares sem v Zares. Jeap. Včlanil sem se v stranko Zares in tako razkril “kao skrivnost”, ki naj bi jo odkril Libertarec.

Brez hostes pač ne gre – tokrat Fotografije hostese Moto Boom Celje.

Dobili smo še eno “revijo” – Reporter – nov desno sredinski tednik, ki ga ustvarja bivša ekipa Maga.

Carla Bruni s pesmijo Quelqu’un m’a dit v novem oglasu Mobitela – pesem ki gre hitro v ušesa je postala podlaga za Mobitelov oglas.

Kud Idijoti fotografije – Fuck the System, Fuck, Fuck, Fuck – skupina ki je zaznamovala moje odraščanje je koncertirala v Orto baru. Fotografij cel kup.

Razmerja v oddajo Vroči stol – 84,5% za Janeza Janšo in desnosredinsko vlado, 15,5% za Boruta Pahorja in levosredinsko vlado so bila vedno fascinantna. Ampak na koncu se ni izšlo!

Hči varuhinje gledalčevih pravic v filmu Hit poletja – Ula Furlan Molk pokaže svoje prsi. Kar je dobro ni slabo!

Kaj so Last minute počitnice – First minute počitnice sem se spraševal, ko sem si ogledoval cene aranžmajev v tujini. Razlike ni, samo bolj privlačno se sliši vse skupaj!

Park prirode Biokovo in Sv. Jure – 1762 nm – nad Makarsko – ko se v pol ure dvigneš od morske gladine do 1762 nad morjem.

Matevž Luzar in Vučko – nominacija za študentskega oskarja! – sokrajan nominiran za študentskega oskarja. Vendar očitno to ni zanimivo za naše medije!!

Objava Pregled leta 2008 – april originalno objavljena na had blog.

Katarina Kresal, ki je začela kampanjo na internetu s spotom Mlade oči in ki je par z Nino Osenar – to LDS oglašuje preko tekstualnih oglasov (vir), je doživela negativno kampanjo na YouTubu.
Njen spot je, tako piše na koncu, glasbeno in s podnapisi predelal Tomaž. Za podlago je uporabil pesem Kako je lepo biti glup, ki jo izvaja Riblja čorba.
In med drugim je bila ta tema, negativna kampanja, omenjena tudi na soočenju vodij internetnih kampanj političnih strank, ki je bilo včeraj na Vest.si. Posnetek soočenja naj bi bil objavljen v soboto zjutraj.

Ali lahko takšna negativna kampanja vpliva na volivce? V bistvu ne, saj se je po zadnji anketi dvignilo število volivcev, ki bi dali glas SDS-u, kljub vsemu dogajanju okoli Patrij.

Vas zanima video? Do sedaj je imel samo 6,926 ogledov. A mu pomagamo, da jih bo vsaj 10.000?

Objava Katarina Kresal – kako je lepo biti glup – negativna kampanja originalno objavljena na had blog.