Včerajšnji kolaps prometa v Šiški in okolici ni bil posledica prometne nesreče, ampak je bil “krivec” za to Denis Avdić in predstava Janezi2, ki je bila razprodana tri večere zapored. Po skromni oceni je bilo v dvorani Tivoli preko 3500 ljudi, ki so imeli po koncu predstave težave s čeljustjo, saj so jih Denis Avdić, Martin Golob, Cene Prevc, Miha Deželak, Gašper Bergant, Uroš Kuzman, Rok Škrlep in Aleš Novak nasmejali do solz. Kapo dol, ekipa!

• Denis Avdić odgovarja na laži desnih debilov na internetih
• Borut Pahor in Vitapur in gola blondinka / zanj dno nima dna
• Greš na knjižni sejem in prideš domov z ilustracijo Pike Nogavičke avtorja Denisa Polanca

Sam zadnjih deset let nisem hodil na “standup” dogodke, ker sem se jih v nekem obdobju “prenažrl” in ugotovil, da je vse bolj ali manj enako. Da mi niso všeč šale, ki so preveč na prvo žogo. In Janezi2 so povsem nekaj drugega. So zgodbe, zgodbe, ki nas spomnijo na neke dogodke v času in prostoru, ki smo jih ali pa jih tudi še vedno doživljamo. Je preplet tistega, kar je v nas in kar čutimo. To, da se tri ure smejiš kot “zapohana mačka” je pač zgolj posledica ljudi, ki so na odru držali tempo in priznam, da me je v nekem trenutku postalo strah, da ne dobim v glavo kakšne proteze …

Vsak od sodelujočih je že sam po sebi posebnost. Denis Avdić je tista oseba, s katero se ne strinjaš vedno, ampak človek ima ogromno srce in je eden izmed redkih Slovencev, ki je dejansko zvezdnik, ampak tega ne prizna in se tudi ne obnaša tako. Čeprav bi se lahko. Golob je influencer med župniki, človek, ki mu uspe, da o veri govorijo tudi tisti, ki navadno ob nedeljah raje preverjajo akcije v Hoferju. Cene Prevc je dokaz, da so športniki lahko normalni ljudje, čeprav skačejo s hribov, ki se jim večina nas izogiba tudi peš. Deželak je človek, ki se požene na kolo za vsak namen, in če bi mu rekli, da mora do Lune, bi verjetno samo vprašal, če bo vmes kakšna malica.

Bergant je klasik. Humor, ki ga ali razumeš ali pa te morda malo preveč boli, ker je preblizu resnice. Kuzman pa profesor, ki je naredil stand-up iz matematike in nas vse prepričal, da neke formule niso bile tako travmatične, kot so bile v resnici. Škrlep in Novak dodata tisti dvojni odmerek humorja, ki ga v Sloveniji pogosto potrebujemo, ker če se že ne moremo smejati politiki, se lahko vsaj sebi.

Projekt Janezi2 ima nekaj, kar redko vidimo. Energijo, spontanost in občutek, da so fantje tam zato, ker jim je dejansko zabavno. Ne zato, ker morajo, ne zato, ker bi si želeli še en projekt za CV. Ampak ker je vse skupaj ena slovenska mešanica, ki jo lahko uživaš, tudi če čisto ne razumeš kaj je to “fake taxi”.

Najbolj fascinantno pa je, da je celotna zasedba tako raznolika, da bi v vsaki normalni državi potrebovala prevajalca. Pri nas pa to deluje. Zelo dobro. Ker mi pač znamo živeti z absurdi. Znamo sprejeti, da je župnik lahko tudi komik. Da se smučarski skakalec znajde ob radijskem “pranksterju”. Da profesor matematike deli prostor z navihanimi stand-up humoristi. In da so vsi med seboj enaki in se tudi razumejo. Spomini na Krk pač povedo veliko in še več.

Janezi2 so ogledalo slovenske družbe:  veliko zabave, malo moraliziranja, malo ironije. In ravno to je razlog, da bo zadeva delovala. Ker je iskrena. Ker ni narejena, da bi bila popolna. Ampak da bi bila slovenska.

Če imaš možnost, potem si oglej to predstavo. Ne bo ti žal. Čeprav so stoli v Tivoliju trdi in nisem navajen sedeti skoraj 3 ure pri miru. Denis, kapo dol za to nadaljevanje projekta. Nejc, tebi pa hvala!

Objava Janezi2 / Denis Avdić, Martin Golob, Cene Prevc, Miha Deželak, Gašper Bergant, Uroš Kuzman, Rok Škrlep, Aleš Novak originalno objavljena na had blog.

Včasih se vprašam, ali smo ljudje res prišli tako daleč, da tudi smrt, ki naj bi bila nekaj najbolj intimnega, osebnega in predvsem zadnjega, spremenimo v šov. Če je bil nekoč pogreb prostor tišine, refleksije in dostojanstva, se danes vse pogosteje dogaja, da postane “event”. Pri ceremonialnem pogrebu Charlieja Kirka se je to pokazalo v vsej svoji veličini.

• Ko Charlie Kirk postane vzor slovenske desnice
• ZDA in svoboda govora
• 20 let že pišem blog had.si. Zakaj hudiča še vedno vztrajam?

Program je bil zasnovan kot spektakel. Oder, luči govorci, ki so drug drugega prekašali v izrečenih besedah, glasba, ki je preveč spominjala na uvod v kakšno ameriško resničnostno oddajo. Ljudje so se sprehajali s telefoni, lovili najboljše kadre, delali selfije, kot da gre za kuliso, ne pa za zadnje slovo. Smrt kot kulisa. Smrt kot ozadje za instagram story.

Namesto tihe solidarnosti je prevladala tekma za pozornost. Namesto sočutja so bili v igri všečki. In namesto resničnega slovesa zgolj občutek, da si del zgodbe, ki jo bodo algoritmi nagradili.

Ne gre za to, da bi moral biti pogreb brezoseben ali popolnoma zadržan. Gre za vprašanje meje. Kdaj smo prestopili iz dostojnega slovesa v spektakel? Kdaj se je tisti trenutek, ko bi morali čutiti skupno bolečino, spremenil v šov za ljudstvo? Predvsem pa zakaj?

Morda zato, ker živimo v času, ko brez dokumentiranja nekaj skorajda ne obstaja. Če ni fotografirano, posneto in objavljeno je, kot da se ni zgodilo. Tudi smrt. In tako je umiranje postalo zadnji “content,” ki ga še lahko monetiziramo, uprizorimo, spakiramo v čustveno nabit performans.

Ko sem gledal te posnetke, sem imel občutek, da smrt ni več tisto, kar nas povezuje, temveč tisto, kar nas ločuje. Nekateri so jokali, drugi so lovili najboljše kadre.

Mogoče je to največja ironija sodobnega časa – smrt ni več konec zgodbe, ampak začetek nove sezone v seriji, ki jo spremljajo sledilci. In vprašanje, ki ostane, je: če smo smrt spremenili v predstavo, kaj nam je sploh še ostalo kot intimni prostor?

Objava Ko smrt postane del predstave originalno objavljena na had blog.

Matic Munc je sotviteraš in Človek, ki se je odločil, da bo pozval Boruta Pahorja, Marjana Šarca in cel parlament na predstavo Pravica biti človek v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, ki so jo ob pomoči profesionalnih mojstrov gledališča naredili mladi sami. Kljub mnogim pozivom na družbenih omrežjih, pa ni odziva od njih. Je to ta dvosmerna komunikacija?

• Borut Pahor / Ni potrebe, da imamo v lasti banko, da bi z njenimi profiti služili
• Krivci za TEŠ6 / Janez Janša, Borut Pahor, Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik
• Zakaj predsednik Borut Pahor ne obsodi sovražnega govora v Sloveniji?

Twitter je bil / je še vedno namenjen dvosmerni komunikaciji. Glede na to, da so politiki ugotovili, da je dober poligon za nagovarjanje marsikoga, so si ustvarili svoje profile in tudi komunicirajo na tej platformi. Zato je Matic Munc izbral twitter in nagovoril / povabil politike na predstavo, ki bo januarja 2020.

Ideja je v bistvu genialna. Združiti levi in desni pol politikov, združiti predsednika, predsednika vlade in celotni zbor ministric in ministrov in Varuha človekovih pravic RS na predstavi. Glede na to, da predstava sprejme 150 obiskovalcev je prostora več kot dovolj.

https://twitter.com/monster189/status/1199585078424289281

https://twitter.com/monster189/status/1199586294227189760

https://twitter.com/monster189/status/1199587879279833089

Ampak nekaterim politikom takšna vabila delajo problem – kljub mnogoterim pozivom, predvsem pa več kot 50 apelom, nekateri politiki ne znajo preprosto tvitniti – me ne zanima, pridem, ali pa hvala za vabilo, vendar imam že druge obveznosti.

Borut, Marjan in Dejan pač nimajo časa, da bi odgovorili, le Varuha človekovih pravic RS se je takoj odzval in potrdil svoj prihod.

Če ste uporabnik twitterja, potem retvitajte enega izmed tvitov, kjer Matic poziva Boruta, Marjana in Dejana, da naj samo sporočijo, če pridejo na predstavo. Nič jim ne bo potrebno plačati. Gre zgolj za simbolno dejanje, ki je že v samem naslovu igre – Pravica biti človek.

Še en droben nasvet, ker tale zgodba postaja zanimiva in jo bodo kmalu pograbili tudi mediji. Vse politične stranke skupaj – od levih, desnih, srednjih, bi se morali pofočkati v tej akciji in pokazati, da lahko vsaj kultura zbližuje, če že drugače ni nobene druge možnosti za to v Sloveniji … 

https://twitter.com/monster189/status/1199317233450848256

Objava #PravicaBitiČlovek / Matic Munc poziva Boruta Pahorja, Marjana Šarca in cel parlament na predstavo Pravica biti človek originalno objavljena na had blog.