Vsako leto, ko se začne sezona dopustov, Slovenci množično drvimo na hrvaško obalo. Razlogi so jasni. Bližina, nostalgija iz otroštva, bolj ali manj znane destinacije in predvsem navada. V zadnjem času sta javnost pretresli dve zgodbi o nasilju nad Slovenci. Prva iz Poreča, druga iz Savudrije. V obeh so bili udeleženi varnostniki in mlajši Slovenci. Je poročanje medijev res vedno objektivno, če povzamejo informacije samo ene strani?

• Ničelna toleranca do nasilja!
• Ko skupina otrok fizično obračuna z osebo in vse to posname in objavi
• Gledamo genocid in smo tiho / Nataša Pirc Musar v EU parlamentu

Naj bo takoj na začetku jasno – sem pacifist in nasilje ne bi smelo imeti prostora v naši družbi. Tudi to, da varnostniki, ki ponavadi niso ravno najbolj nežne osebe, izvajajo nasilje nad komerkoli, je zelo narobe in obsojanja vredno. Ampak od nekdaj velja, da ni vse samo enoznačno, predvsem pa ponavadi ni tako, kot prikažejo tisti, ki so izkusili fizično nasilje.

Pred kratkim je v javnost prišel primer iz Poreča, kjer so redarji pred lokalom fizično obračunali z mlajšim Slovencem. Poškodbe so bile hude in zgražanje javnosti je bilo veliko. Nihče si ne zasluži česa takšnega, vendar ko izveš, da ta oseba, ki jih je skupila, ni “angelček” in da je bila pred par meseci povod za pretep na domači veselici, potem se vprašaš, kaj se je dejansko moralo zgoditi tistega večera.

Še enkrat. Karkoli se je zgodilo, takšno nasilje ni opravičljivo. Pa vendar je kdo dobil informacije, kaj se je dejansko dogajalo tistega večera?

Drugi dogodek prihaja iz Savudrije. Zgodil se je pred par dnevi. Skupino mladcev so “premlatili” varnostniki na plaži, ki je sicer javna, ampak jo varujejo varnostniki hotela. Zgodba je zopet podobna kot v Poreču. Dobili smo eno stran zgodbe, predvsem pa posnetke dogajanja v zadnji fazi. No, tokrat se je oglasila tudi druga stran, ki je povedala malce drugačno verzijo zgodbe, iz česar je razvidno, da mogoče pa ni bilo čisto vse čisto tako, kot so prikazali napadeni.

Še enkrat. Karkoli se je zgodilo, takšno nasilje ni opravičljivo. Ampak ko pogledaš vse skupaj z malce drugačne perspektive in slišiš še drugo plat, kjer se izkaže, da niso bili napadeni “angelčki,” kot so jih prikazovali nekateri mediji, potem je jasno, da vsak stvari vidi po svoje. Predvsem pa, da se zgodbe močno razlikujejo med seboj.

Vsaka zgodba ima vedno dve plati. In v takšnih primerih, kjer čustva eksplodirajo, alkohol je tekel v potokih in testosteron naredil svoje, je še toliko težje potegniti jasno črto med krivcem in žrtvijo. Dejstvo ostaja. Nasilje ni rešitev. Ampak dejstvo je tudi, da niso vsi, ki jih vidimo krvavih in raztrganih na posnetkih, nujno nedolžni mučeniki.

Mediji pač naredijo tisto, kar znajo najbolje. Vzamejo najbolj šokanten kader, ga postavijo v kontekst »Slovenca so pretepli na Hrvaškem« in zgodba je prodana. Kaj se je dogajalo prej, pa ostane nekje v ozadju, ker pač ni tako atraktivno.

In Slovenci? Mi bomo spet godrnjali čez Hrvate, kako so nasilni, kako nas ne marajo, kako nas nategujejo pri računih in kako so redarji pretepli enega našega.

Mogoče bi bil čas, da začnemo gledati malce širše. Da ne verjamemo slepo prvi informaciji, ki jo preberemo na portalih. Da se vprašamo, zakaj se je nekaj zgodilo. V naših očeh so Hrvati vedno krivci in Slovenci žrtve, čeprav je resnica nekje vmes. Tako kot vedno.

Preden sodimo, premislimo, če nismo tudi sami bili kdaj v takšni situaciji, ko smo bili okrepljeni z alkoholom, pogumni in glasni. In ko nas je kdo na to opozoril, se seveda nismo zmenili, saj smo na dopustu, kjer je vse dovoljeno. Če ob tem naletiš na nekoga, ki ima v “zobeh” Slovence, pa so lahko posledice precej bolj krute, predvsem boleče. Nekoč so rekli, da sta za prepir potrebna dva. Mogoče pa to še vedno drži, kajne?

Objava Slovence pretepajo na hrvaški obali originalno objavljena na had blog.

Te dni smo priča grozljivemu primeru medvrstniškega nasilja, ki se je zgodil na Ptuju. Video, ki so ga mladi posneli in objavili na spletu, razkriva njihovo željo po pozornosti, a še bolj od tega kaže na pomanjkljivo vzgojo in odgovornost njihovih staršev. Morda bi bilo prav, da jim to pozornost tudi namenimo – skupaj z njihovimi starši. Naj tokrat kazen ne bo zgolj opozorilo, temveč resnično sporočilo družbi.

• Vzgojni opomin za pripadnike skupine “gang 1107”, ki je napadla 13 letnika in objavila video na internetih / kdo je tu nor?
• Fizično napadla oskrbovanko DSO Trebnje in vse to objavila na Tiktoku / gnoj od človeka
• Kaj storiš, ko želi voznik na avtocesti fizično obračunati s teboj?
• Dr. Bojan Zalar ali res nima smisla, da žrtve spolno nasilje prijavijo, ker jim nihče ne bo verjel???

Vedno, ko pride do takšnih dejanj, se vprašam, kaj se dogaja v glavah mladih, ki ne le izvajajo nasilje, ampak ga celo ponosno delijo na spletu. Je to posledica pomanjkanja pozornosti doma? Ali pa gre preprosto za vzorec, ki so ga prevzeli od odraslih, ki zanje nimajo časa? Kakršenkoli je razlog, ostaja dejstvo – to je žalostno in predvsem zaskrbljujoče.

Skupina fantov in deklet na Ptuju je pokazala svojo moč nad posameznikom. Morda je čas, da tudi Slovenija spozna njihova imena. Do zdaj smo verjeli, da se stvari uredijo same, da se teh otrok ne sme izpostavljati in da je zaščita njihove identitete ključna. A morda je prav to del problema.

Morda bi bilo pravično, da jih družba prepozna, tako kot so oni s svojimi dejanji zaznamovali svojo žrtev. Med napadom niso sodelovali le fantje, ampak tudi dekleta. Zakaj jim ne bi dali priložnosti, da se javno soočijo s posledicami svojih dejanj? In zakaj ne bi k temu povabili tudi njihovih staršev? Naj pokažejo, kako stojijo za svojimi otroki, če jih že niso znali vzgojiti v duhu spoštovanja in sočutja.

Zakaj pišem ta zapis? Ker verjamem, da je bilo dovolj tolerantnosti do nasilnežev. Njihovo število narašča, saj se zavedajo, da posledic praktično ni. Za nekaj trenutkov pozornosti in pest všečkov so pripravljeni nekomu uničiti življenje. Takšne stvari se ne pozabijo. Zakaj torej ne bi tudi oni dobili enake pozornosti? Naj se ve, kdo so ti “pogumneži”.

Se motim? Ali se moramo še naprej slepiti, da se bodo takšni problemi rešili sami od sebe? Očitno dosedanji pristopi ne delujejo. Morda je napočil čas za spremembo – za resnično odgovornost in soočenje s posledicami, ki jih prinaša nasilje. Storilci naj stopijo v čevlje tistega, ki so mu s svojimi dejanji lahko za vedno spremenili življenje.

Objava Ko skupina otrok fizično obračuna z osebo in vse to posname in objavi originalno objavljena na had blog.

Mestni redarji v Ljubljani so očitno postali novodobni “šerifi”. Včerajšnji posnetek fizičnega obračuna redarja s kolesarjem je postal viralen, ampak na žalost na posnetku ni razvidno zakaj se je redar odločil za fizični napad kolesarja, vendar je v vsakem primeru to skrajno narobe in bi ta oseba morala odleteti iz službe!

• V Zagorju gradijo kolesarsko stezo za 5 mio evrov / ceste pa v razsulu za cestne kolesarje
• Nimam nič proti, AMPAK … / Slovenceljni in kolesarski maraton Franja in Parada ponosa
• SdS gradi po Sloveniji ceste, kolesarske poti … / od kje SdSu denar za gradnjo in od kdaj je SdS = država??
• Zakaj navijači na Tour de France skačejo pred kolesarje in jih motijo?

To, da so mestni redarji v Ljubljani “šerifi” je že dolgo jasno. Ko so dobili večja pooblastila, ki vključujejo tudi uporabo fizične sile, so se tudi njihovi prijemi spremenili.

Občinski redarji, ki so prepoznavni po delovni uniformi in službeni izkaznici, lahko pri opravljanju svojih nalog izrekajo opozorila in ustne odredbe ter ugotavljajo identiteto in varnostno pregledujejo osebe. Po potrebi lahko osebe zadržijo ali jim zasežejo predmete, pri tem pa jim je dovoljeno uporabiti telesno silo, sredstva za vklepanje in vezanje ali plinski razpršilec. Za uresničevanje predpisov, ki presegajo njihova pooblastila, obveščajo druge pristojne službe.

In včerajšnji dogodek, ki ga je posnel bralec Slovenskih novic je eden tistih, ki pokaže, da je bila ta odločitev še kako napačna.

Tole dogajanje, ne glede na to kako se je začelo, bi moralo biti dovolj dober razlog, da se še enkrat premisli o pooblastilih redarjev in se le to tudi spremeni. In to, da redar fizično obračuna s človekom na kolesu je črn madež za Ljubljano in njihovo redarsko službo.

Da o tem, da so kasneje prišli na pomoč trije redarji in so vsi fizično obračunali s kolesarjem pa je višek in bi moral biti zadosten razlog, da jih kolesar toži in tudi dobi tožbo!

Žalostno je tole. Zelo žalostno! Kaj sledi? Bodo redarji streljali pešce, ki bodo napačno šli čez cestišče? Se bodo s službenimi vozili zaletavali v motoriste, ki bodo prehitri? Pfuj in pfej!

Odziv očividke dogodka:

Bila sem priča dogodka in lahko povem, da gospod na kolesu sigurno ni vpil, verjetno ga je žalil, vendar močno dvomim, da tako hudo kot pravijo na redarstvu (seveda morajo opravičiti svoje dejanje). Je pa redarja spraševal za njegovo ime, redar pa ga je ignoriral. Ko mu je končno povedal ime, takrat pa ga je redar hotel tudi zadržati.

Gospod na kolesu je želel informacijo, ali ga lahko redar zadrži, preveriti na policiji (113), kjer pa mu niso odgovorili in odložili telefon. Gospod je zato tudi želel oditi, redar pa ga je takrat napadel. Sramota in vse nadaljnje dejanje. ž

Gre za starejšega gospoda, ki ni nikogar ogrožal, vsekakor pa ni bilo potrebe po fizični sili. Gospod je vklenjen sedel na cesti. Totalno ponižanje. Tudi razgovori s policisti so potekali tako: izredno kratek čas z gospodom, kjer so bili prisotni tudi redarji, nato pa dva policista s tremi redarji – precej dolgo. Gospod pri tem razgovoru ni smel biti prisoten. V tem času, ga je “stražil” tretji policist.

Resnično upam, da bodo tudi kakšne sankcije za redarje. Čas, ko sta se pripeljala še dva redarja in skočila na gospoda (brez vprašanja, je bil skrajno grozljiv. Zelo žal mi je, da je moj sin ta trenutek zamudil in slikal nadaljevanje. Nihče tega ni pričakoval, zato ta začetek na žalost ni posnet.

Sama sem bila tako šokirana, da sem se tresla in to policistu na licu mesta tudi pokazala. Verjetno s postopkom za gospoda niso nadaljevali, ker sem jim rekla, da je celotno dogajanje sramota in da JE VSE POSNETO.

Še uradno pojasnilo glede dogodka:

Na Mestnem redarstvu potrjujemo, da je 22. 6. 2022 v jutranjih urah prišlo do uporabe prisilnih sredstev. Skladno s 13. členom Zakona o občinskem redarstvu (ZoRed) ima mestni redar pooblastilo zadržanja osebe, v skladu z 14. členom ZoRed-a pa tudi pooblastilo za uporabo prisilnih sredstev, med drugim telesne sile in sredstev za vezanje in vklepanje, v kolikor kršitelj pooblastila zadržanja ne upošteva.

V konkretnem postopku je bilo zadržanje odrejeno zaradi kršitev določb nedostojnega vedenja po Zakonu o varstvu javnega reda in miru in sicer zaradi prepiranja, vpitja in hudega žaljenja pooblaščene uradne osebe. Zaradi nesodelovanja v postopku, je redar uporabil prisilno sredstvo.

Na podlagi zbranih obvestil in dokazov bodo sproženi vsi postopki skladno z veljavno zakonodajo, zato morebitnega nadaljnjega ukrepanja ne moremo komentirati.

Pooblastila mestnih redarjev so opredeljena v 10. členu Zakona o občinskem redarstvu, in sicer so: – opozorilo, – ustna odredba, – ugotavljanje identitete, – varnostni pregled osebe, – zaseg predmetov, – zadržanje osebe, – prisilna sredstva: uporaba telesne sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca.

Objava Mestni redar v Ljubljani fizično obračunal s kolesarjem / v Ljubljani redarji pretepajo kolesarje originalno objavljena na had blog.

Včeraj so mediji poročali o dogodku v Šiški, ko je obiskovalec brez maske pretepel varnostnika, ki ga je opozoril na to. Ne bom šel v podrobnosti, ker jih ne poznam in verjamem, da ima vsaka zgodba dva konca – pa vendar se mi ob tem zastavlja preprosto vprašanje – kje se bo končalo to? Se bo sploh končalo? Ali pa se bomo na koncu “klali” sami med seboj?

• Nasprotniki nošenja mask skačejo v zrak, ker je bila ministrica brez maske
• Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije in nespoštovanje ukrepov NIJZ / brez mask, brez distance / bo ministrica odstopila?
• Koliko časa dnevno nosite zaščitno masko pravilno na obrazu? Jaz okoli 15 minut dnevno v povprečju
• Borut Pahor in vlada se delajo norca iz nas / brez mask, brez distance / so osamosvojitelji imuni na…
• Maske da? Maske ne? Ne bodi sebična rit in dej masko pravilno na ksiht

Vladi Janeza Janše je znova uspelo! S svojimi dvoumnimi ukrepi in shizofreno komunikacijo jim je uspela nova delitev naroda. Na tiste za maske in na tiste proti maskam. Posledice njihove komunikacije se izražajo v dejanjih kot je bil včeraj – da se je nekdo fizično spravil na varnostnika, ker ga je opozoril na to, da ne nosi maske.

Nalijmo si čistega vina – če se trgovsko podjetje odloči, da bo v trgovino spuščalo samo ljudi z maskami, potem je to njihova odločitev in povsem normalno je, da se je tega potrebno držati. Če bi se odločili, da lahko v trgovino vstopajo zgolj ljudje v belih majicah – je to še vedno samo njihova odločitev in lahko skačemo v zrak in uporabljamo besede kot emancipacija, izključevanje, itd … Pa vendar je to njihova odločitev in če ni v neskladju z ostalimi zakoni, potem jo je potrebno upoštevati.

In to, da se nekdo spravi na varnostnika, ki verjetno za minimalca opravlja svoje delo, je precej žalostno dejanje. Še posebej, če se zavedamo, da to niso “vunbacači”, ki bi bili fizično in tehnično podkovani v obrambi ali pa bi obvladali strokovne prijeme s katerimi bi onemogočili napadalca.

Mogoče pa je potrebno pogledati vse skupaj z druge plati – če bi ta moški, ki je napadel varnostnika bil v službi pri tem trgovskem podjetju – kako bo odreagiral, ko bi bila njegova služba pod vprašajem? Bi dovolil vstop obiskovalcu brez maske in s tem tvegal svojo službo in preživetje družine? Ali pa bi storil enako kot je storil varnostnik?

To, kar se nam sedaj dogaja je že zdavnaj prešlo vse meje dobrega in zdravega okusa. Ljudje se pač moramo prilagajati – in ne, ne gre za upor, gre zgolj za lastne interese posameznikov, ki s takšnimi dejanje zgolj dokazujejo, da je vladi uspelo “zjebat narod” in da se bomo kmalu “klali med seboj”.

Ali je res tako težko, če ima trgovska veriga predpisano obvezno uporabe maske, masko dati na obraz? Ali je res tako težko razumeti, da so v trgovinah zaposlene osebe, ki se ne bi rade okužile in ki cel dan nosijo masko? Ali moramo biti res takšne egoistične riti, da razmišljamo zgolj in samo o sebi in za vse ostalo nam je vseeno?

Žalostni časi so pred nami …

Objava Moški brez maske pretepel varnostnika / kje se bo to končalo? originalno objavljena na had blog.

Pred par dnevi je Slovenijo pretresel Facebook Live video mučenja in umora, ki je bil na Facebooku prisoten še več kot 13 ur. Zgodba je bila dokaj podobna zgodbi o deklici iz Jesenic, vendar so mediji v tem primeru odreagirali precej drugače. Predvsem pa precej drugače kot v primeru ravnatelja iz Maribora. Vendar, ko sem bral komentarje pod fotografijami enega izmed akterjev v tem brutalnem mučenju, sem se zgrozil. Česa vsega smo sposobni ljudje v zavetju navidezne anonimnosti in družbenih omrežij!

• Facebook Live / posnetek mučenja in pretepanja iz Krškega
• Facebook ni kul / 20 minut za ban objave gole fotke / 13 ur za odstranitev filma umora!
• Denis Avdić na Facebooku prevaja Mirzanu Jakupi / kaj ti je tega treba bilo
• Pretepena dvoletna punčka je umrla / zbiranje prispevkov Arini v slovo
• Pizde – ravnatelj storil samomor

Spodaj je par komentarjev, ki so mi dali misliti. V čem se ti komentatorji razlikujejo od teh dveh, ki sta z udarci potolkla kolega in ga pustila, da je podlegel? Bi ostalo zgolj pri zapisanem, ker smo v varnem zavetju spleta vsi najbolj pogumni? Ali s svojimi “pravičniškimi” komentarji, kjer zapišemo, kaj vse bi počeli s krivcema in to opišemo zelo podrobno, pokažemo svojo pravo nrav?

Večkrat sem že napisal in bom še enkrat. Strah me je živeti med takšnimi ljudmi, ki bi vedno vzeli pravico v svoje roke in reševali situacijo na način, kot ga spodaj opisujejo. Zanima me, koliko sovraštva je v teh ljudeh in česa vsega so sposobni. V bistvu me je strah teh ljudi. Ker kdor razmišlja o tem, kako bi ubil sočloveka…

• ki te je en posnetek ko traja 20 min bajeal pa ce ma ker? mater jima jebem u šupaaaak take je treba samo mučit prste jim je treba bek posipatt skislino bi ju polival mamu jima jebeeeem grdooo!!!!!
• Zdaj ti jo jebe cela Slovenija. Tebe bojo pa pedri v restu nažigali in ti rit parali.CRKNI PRASEC.
• Jebem ti majku bolesnu rado bi te psima dao fujjj smrade ruzni
• dragi moj aleš baba ti je tako grda da jo nebi pipnil niti z tvojim kurcom nepa da bi jo andrj hotel! ti gnida sprefukana
• pička ti materna proklet cigan….šmrkovc mozoljast…jebo bi ti mater i sestru i pićku i svu tvoju rodbinu….imam prijatelje na Dobu in že vedo zate……kupi si dosti vazelina peder jedan!!!!!
• tak človek na tem planetu nima kaj iskat!!!! in brez debate lepo prosim, ker če, deratiziramo, potem dejmo tudi odstranjevat!!!!!
• pička ti matrna……jebem ti mater….gnoj kr pejdi na dob pa ti garantiram da boš pofunan v rit jst ti bom uštimav ker je tam veliko mojih ljudi oblubim hahaha….a kaj se tiče tvoje lepe pnce ti pa povem da bo pristala pri ciganih v žabjaku jebat ču ti mater mali ti neveš kaj so cigani pa da vidimo kako ti mama živi bomo jo obiskali mi malo.
• Smrad smrdljivi..crkn..svinja ena!!upam da te bojo guzili pa maltretirali da ne boš vedu kje si doma!!đubre eno,sram me je da sem slovenka.mrš gnoj!!ima boga!!!!!!!!!
• Pa se zal ni prascu za to kar je naredu…mrs smrad…upam da ga fajn nabijejo v restu…mirno ziher ne bo nikol vec spal …svinja grda …
• za steno pa ubit

Si res kdo želi imeti takšne sosede? Kolege? Prijatelje? Ali mora res nasilje vedno znova roditi nasilje? Ali takšni komentarji karkoli spremenijo? Ali pa to zgolj pomeni, da si določeni ljudje dajo duška, pa vendar v resnici ne bi upali spregovoriti niti besede?

V bistvu se ne odgovarjam z odgovori, se pa zavedam, da če človek pomisli, kaj vse bi storil nekomu – je precej bližje temu, da bi to res storil, kot pa tisti, ki ne razmišlja o tem. In ja, žalosten sem, ker živim v družbi, ki je vse prej kot civilizirana…

Objava Ko komentarji povedo veliko o stanju v državi, njenih prebivalcih in komentatorjih originalno objavljena na had blog.

Današnji online mediji so bili polni informacij o obisku Beyonce in Jay-Z-ja v Dubrovniku. Vendar bolj kot sam obisk je odmeval “napad telesnega stražarja”, ki se je spravil na snemalca televizije RTL.

Naslovi medijev so bili sledeči:

Telesni stražar Beyonce in Jay-Z-ja v Dubrovniku pretepel snemalca televizije RTL (Dnevnik)
Bodigard pevke Beyonce zbrcal hrvaškega snemalca (enaa)
Beyoncéjin varnostnik napadel novinarje (Zurnal24)
Beyonce poskrbela za škandal na Hrvaškem (24ur)
Beyonce: Incident sredi Dubrovnika (RTV Slo)

Ampak ko sem si ogledal video, se mi ni zdelo da je telesni stražar napadel snemalca.

Odmaknil je kamero, ko je procesija šla za njimi in jih je hotel ustaviti. Ampak to ni ovirali snemalca in ostalih paparacev, ki so želeli dobiti čim več materiala, ki ga bodo mediji lahko naslednje dni objavljali. Definitivno priporočam ogled tega video posnetka (prav tako pa še iz druge strani) – besede kot crnjo, pička ti materna, motherfucker so del, ki pač sodi zraven. Kdo jih je izjavil pa ni težko ugotoviti.

In da bi bilo vse še bolj zanimivo, snemalec na koncu tripod od zadaj vrže v varnostnika. Varnostnik že skoraj skoči nanj, pa vendar se premisli in tripod vrže v morje. In mediji so zapisali, da je telesni stražar pretepel snemalca?! Ali jaz napačno vidim ali pa je potrebno narediti medijski spektaktel iz tega? Pfuj, šalabajzerji!

Objava Video – telesni stražar Beyonce in Jay-Z-ja v Dubrovniku pretepel snemalca televizije RTL??? originalno objavljena na had blog.

V poplavi vsega sranja, ki ga dnevno sproducirajo mediji – ne bom omenjal imen, vendar vsi zagotovo vemo katerega imam v mislih – se je pojavila novost na naši internetni sceni:

24kur.net – najbolj obiskan multimedijski portal na vasi

Novost ki bo spremenila naše dojemanje sveta je seveda dobrodošla v poplavi rumenih novic, ki smo jim vsak dan priča. In kakšne novice bomo lahko brali na 24kur.net?

EKSKLUZIVNO: Marjetka pretepla Raaya
Kdo sploh sta že Raay in Marjetka?
Naj vam spomin osveži naslednji odstavek: “Pri snemanju novega spota skupine Tangels je režiser zahteval, da se Marjetka pošteno spravi na svojega partnerja Raaya. Igrani vložki so šli celotni ekipi odlično od rok.”
Očitno novica le ni tako ekskluzivna, kot pravi naslov. Aja, kdo so Tangels? Ne vem :)
Še en dokaz da ustvarjajo navidezno popularnost in vsiljujejo izmišljenje zvezdice, ki več kot to ne bodo nikoli in nikdar.

Dobrodošli!

Objava 24kur.net – najbolj obiskan multimedijski portal na vasi originalno objavljena na had blog.

Zasavje je bilo vedno specifično. Naša zgodovina je bila pestra in pogojena z mnogoterimi dejavniki in kot sem že nakazal v zapisu pretepi, kot so nekdaj bili so bili pretepi del naše “vaške folklore”.

Če si se želel dokazati je bilo to najlažje, da si komu “razbil pičko”. In tako je v tistem obdobju nastalo precej “znanih zagorjanov”, ki so “slavo” ponesli tudi preko meja naše regije. Večina jih je zaradi svoje mladosti pristala v Radečah, v popravnem domu, nekateri so preživljali dneve na sodišču in njihove položnice za vse prekrške ki so jih storili so bile nepredstavljivo visoke.

Civilne tožbe, povzročitve telesnih poškodb, poškodovanje javne lastnine, napad na javne osebe,… Izhoda iz te situacije ni bilo. In ko so bili fantje enkrat bil v teh vodah je bila pot navzdol, v še večje sranje, zelo preprosta.

In tako je prišlo leto 1997. Ni bil internet tisti, ki je spremenil te naše navade. Kajti fantje, ki jih ni bilo malo, niso bili iz takšnih družin, da bi imeli možnost imeti že takrat internet, ampak so bili iz takšnih družin, kjer je bila pest orodje za preživetje. Takrat je alkohol, ki je splošno dovoljena droga, dobil svojega konkurenta. Mamila!

V Zasavju so obstajala že od nekdaj. Beseda o Zasavki (domače pridelani travi) je našla pot preko naših meja. In tudi večina teh “fajterjev” je kaj kmalu preizkusila kako je biti zadet od “lahkih mamil”. Ker je bila njihova pot drugačna in ker se niso omejevali, oz. si postavljali meja, je bila trava samo odskočna deska za pot k čemu kar je bolj zadelo.

In že s samim pojavom trave se je nasilje na ulicah Zagorja precej zmanjšalo. Kajti namesto nasilja so bili taisti fantje pasivni in tko nekako “u izi”, da se jim niti ni dalo več ukvarjati s pretepi. So pa na hitro ugotovili, da je trava lahko odlična tržna priložnost in so se podali v “trgovske vode”. Ampak če si zadet si nepreviden in če prodajaš nepravim ljudem se to hitro razve. In tako se je zgodba s popravnim domom, oz. sodišči nadaljevala.

In vsak prihod nazaj v okolje ki te je izpljunilo kot tujek je bil težk. In prišlo je poletje 1997. Takrat se je v Zagorju pojavil heroin. Droga, ki se je večina ljudi boji “kot hudič križ”, pa vendar je ob pravilni uporabi in ne zlorabi lahko zelo dobra stvar, ki je omogočila veliko umetnosti, ki je sicer ne bi obstajalo.

In heroin je pustil pečat na naši folklori. Fantje ki so pred tem preživljali dneve s “kvihti” v svojih rokah, ki so jim bile mišice bolj pomembne od vsega ostalega so našli lačne žile in začeli pot s katere se nekateri niso nikoli več vrnili. Kmalu so polnila črno kronika obvestila: umrl zaradi predoziranja, zaspal v snegu, potrebno od amputirati roko, pod vplivom mamil zapeljal s ceste,….
Namesto borbe za preživetje so se odločili za umiranje na obroke.

Ker so bili večinoma to fantje, ki niso imeli zaledja pri ljudeh ki bi jih spoštovali, oz. podpirali so bili v tej biti proti heroinu sami. Mišice so izginile in žile so bile vse bolj pogoltne. Dnevne doze so presegal 100-200 takratnih mark. In ker jih je bilo treba nahraniti so za to kradli, vlamljali, grozili z orožjem. Bolj podjetni so se odločili da v “pekel” potisnejo še vse mladce, ki so iskali bližnjico do odraslosti, do zadetosti o kateri so prej samo sanjali. In tako so uničili precej mladih življenj in jih zaznamovali s hepatitisom in podobnimi stvarmi. Poti nazaj ni bilo, saj za to je potrebno zlomiti iglo v sebi in biti močna oseba.

Zamenjali so zlo za zlo. In spet se je njihova zgodba ponovila. In bilo so globje v dreku. Namesto par mesecev, kot so jih dobili prej, so bili sedaj obsojeni na več let zapora. In v zaporu je bilo mamil še več kot zunaj. Ampak denarja veliko manj. Treba je bilo preživeti.

In so se odločili za metadonsko zdravljenje. Ki pa je bilo samo nadomestek za zadetost in pomanjkanje denarja za resnična mamila. In če so med tednom varčevali z denarjam so si lahko v nedeljo privoščil “posladek” – dozo direkt v žilo.

Blišč in slava sta izginila. Od imen, ki so zaznamovala Zasavje v parih letih, so ostale samo še sence, ki jih že par let več ni nikjer, oz. so še vedno po zaporih, ali pa na pokopališču. Naravna selekcija je naredila svoje in droga je precej spremenila naše kraje.

Na boljše, na slabše? Definitivno bi evolucija tudi brez droge poskrbela za takšne spremembe, vendar jo je bilo potrebno prehiteti!

Objava Pretepi, kot so nekdaj bili, oz. kaj je spremenilo vaško folkloro originalno objavljena na had blog.

Hladna sobota, pisalo se je leto 1993. Dan ki bi ga najrajši prespal, se počasi prevesi v noč in v kraju kot je Zagorje to pomeni, da se je potrebno počasi odpraviti ven. S prijatelji na pijačo v lokal in kasneje v lokalno diskoteko. Rutinski vikendi ki so zaznamovali precejšen del mojega življenja.
Kot ponosen lastnik Zastave 750 (Fičo), katera je bila za tiste čase odlično prevozno sredstvo in kot človek ki se ne dotakne alkohola, sem bil v večini primerov jaz prevoznik. Takrat ni bilo nikomur pomembno s kakšnim avtom se prevažmo okoli, le to, da se prevažmo. In ni bilo pomembno koliko denarja ima kdo v žepu, kajti če ga kdo ni imel, je drug plačal več. Šele kasneje, ko sem prišel v stik z Ljubljano in njihovimi plačilnimi navadami sem odkril da smo imeli daleč najboljši način plačevanja.
Ampak sem zašel s teme.. Nazaj..

Večer pred MerLi-jem, lokalom ki je bil v tistih časih najbolj oblegan v Zagorju je bil rutinski. Takrat še ni bilo kadilskega zakona in se je kadilo v lokalu, ki je bil zelo majhen (v najboljšem primeru si notri živalsko natlačil okrog 50 ljudi) in posledično je bil tudi vonj cunj in telesa podoben pepelniku.
Seveda je bila sobota dan tudi za mladce, ki so se želeli pokazati v vsej svoji luči in nastopiti kot pavi na promenadi. V Zagorju je bilo to najlažje tako, da si nekoga pretepel (prebunkal, premlatil, prefukal, naklestil, mu razbil pičko) in si s tem postal heroj večera. Oz. vsaj takšna je bila percepcija določenih ljudi.
In tako je bilo vsako soboto. Vsaj trije pretepi zunaj pred lokalom. Nič hudega sluteči obiskovalci so mogoče za trenutek napačno pogledali “lokalnega šerifa ali heroja” in že naslednji trenutek so se znašli zunaj, kjer so postali vreča za sproščanje agresivnosti.

In če si se po nesreči znašel zunaj, je lahko kakšen mimosunek priletel še direktno vate, oz. kakšna kapljica krvi, ki se je razpršila po sveže zapadlem snegu, je lahko pristala tudi na povsem nedolžni osebi. Razbiti nosovi, razbiti členki prstov, na srečo je čez cesto bolnišnica in tako se ni nikoli, v vsej zgodovini teh Fight Club večerov, zgodilo ničesar kar bi polnilo črne kronike. In par minut po pretepu se je vse vrnilo nazaj v stare tirnice. Huronsko navdušenje nad zmagovalcem in poraženece, ki se je ponavadi oblit s krvjo pobral s kraja prizorišča. Mogoče mu bo naslednji vikend prinesel več sreče.

Sam nisem imel nikoli nobene slabe izkušnje, oz. nisem bil nikoli pretepen, oz. nisem sodeloval v pretepu, če ne štejem nekega žura, ko je nekdo v vsej svoji pijanosti poskušal objeti kolega poleg mene, pa je namesto tega zadel s pestjo v moje lice. In ko se mi je poskušal opravičiti me je še dodatno polil s pivom.
Sem pa velikokrat stopil med dve osebi, ki sta se kot mlada petelina postavil drug ob drugega in si grozila. In skoraj vedno mi je s pomočjo dialoga uspelo ustaviti načrtovano “klanje” in sta v končni fazi ta dva končala večer skupaj za šankom v pijanskih pogovorih.

In ko se je ura bližla nedelji, je bil čas za odhod v Mesečino, lokalno diskoteko, kjer se je srečevalo Zagorje in Trbovlje. Skok v zgodovino: vedno je obstajalo rivalstvo med tema dvema mestoma in tudi na vsaki vaški veselici je prišlo do pretepa samo zaradi tega, ker so bili nekateri iz Zagorja, drugi iz Trbovelj. No, v Mesečini je bilo še malce drugače. Namreč veliko žensk, ki pa “so kao pripadale” komu. In če si kater ogovoril, ali pa jo napačno pogledal, si zopet tvegal odhod “na zrak”.
Lokalni heroji, ki so prišli delat “sranje” so bili srečni samo, če so vsaj trikrat na večer razbili komu “pičko”. Sicer njihov večer ni bil popoln in so se počutili nekako prazne! In tako si, ko si bil na plesišču z enim očesom ponavadi opazoval, kdaj te bo kdo “na gobec”, z drugim očesom pa “mlado in godno meso”.

Proti jutru, ko so strasti že popustile in ko je količina alkohola v telesu presegla mejo obvladovanja, se je stanje spremenilo. Počasi se je vse začelo čistiti in par “hijen” je bilo vedno v pripravljenosti da si najdejo “meso”, ki ga bodo lahko, “mrtvo pijanega”, izkoristili.

Jeap. To so bili časi.. Vendar so se časi spremenili. Prelomnica v Zagorju je bila leto 1997.. Zakaj? Več o tem, kako se je to nadaljevalo pa jutri.. Če koga zanima!

Objava Pretepi, kot so nekdaj bili originalno objavljena na had blog.

“Čas je za razvoj naprej od mačo idiota, vse hrbtenica in nič srca. Čas je tudi za razvoj naprej od senzitivne in skrbno mehkužne ideje, srce vse in nič hrbtenice. Srce in hrbtenica se morata združiti v moškem, in potem razvijati naprej v polni izraženosti ljubezni in polne zavesti, ki zahteva globoko relaksacijo v neomajno odprtost sedanjega trenutka. To zahteva novo vrsto poguma.”
David Deida

Kdo je pravi moški? Kako razmišlja in se obnaša pravi moški? Večina ne ve kaj pomeni biti moški. Kako definiraš ali označiš moškega?

Kaj ti pomeni biti moški? Kako postati moški? Kakšne so kvalitete, lastnosti pravega moškega? Kaj se zgodi, če odrasteš brez kvalitet pravega moškega?

Večina moških dandanes je moških zaradi starosti in fizične velikosti. Ampak beseda moški ima globlji pomen. Na svetu obstajajo kulture, ki še vedno prakticirajo, imajo procese, ki jim pravijo RITUALI, skozi katere gredo fantje, da postanejo moški.

Na primer pleme Yanomamo. Fant si ne pridobi polnega statusa moškega vse dokler ne ubije drugega moškega. A si lahko to predstavljaš? In moški plemena Yanomamo ponosno razkazujejo svoje brazgotine, celo pobarvajo si jih v svetle barve, da pritegnejo še več pozornosti.

Tega dandanes (ritualov, da ne bo pomote), še posebej v modernem svetu več ne vidimo. Nikoli nam niso pokazali poti, kako postati moški. Rasli smo, a nismo odrasli, nismo zrasli. Večina ne razmišlja o takšni poti. O poti kako postati pravi moški, kako se popraviti in pripraviti. Večina niti ne ve, da takšna pot sploh obstaja.

Nekateri tudi nočejo stopiti na to pot. Želijo samo priti na cilj, se zbuditi in si rečti: “Oh, moški sem. Kje so pičke?”

“The BOY must die in order for the MAN to live.”
David Deangelo

Stereotipno definicijo moči povezujejo z moškostjo, bazira samo na dominirajočem obnašanju in nezdravi kontroli in se kaže skozi poniževanje in degradacijo drugih ljudi. A taka definicija je zelo omejena. Večina fantov se pretvarja, da so moški. V bistvu so pa še vedno fantki: diler, član ulične tolpe, mačo-idiot, moški, ki pretepa svojo ženo/žensko itd. Takim fantom nihče ni pokazal kakšen je zrel in odgovoren moški. Ti fantje kažejo ranljivost ranjenega fantka. Nezrel od znotraj in se poskuša obnašati kot moški.

To se različno kaže, ni isto za vsakega.

V biologiji obstaja zelo dobro reklo: gosenica mora umreti, da bi metulj lahko živel. Zgodi se popolna preobrazba, ne delna, ampak POPOLNA, ni poti nazaj. Takšna popolna preobrazba se zgodi tudi v ritualih primitivnih kultur.

Si predstavljaš, da bi živel v času primitivnih civilizacij, domorodcev. Takrat so poznali procese in rituale, ki so fantka preobrazili v moškega. v odraslega moškega.

Si predstavljaš, da bi te poslali v džunglo z nalogo, da ubiješ leva ali tigra. Sam si, samo ti in tvoja cunja na tebi ter dvoje golih rok. Ali pa da bi te obrezovali, brez narkoze, brez da bi smel trzniti. Najmanjši gib s tvoje strani bi pomenil, da si strahopetec, nekompetenten, nevreden da postaneš mesija moški.

Na izbiro imaš samo dvoje, moški ali smrt.

Si lahko to predstavljaš?

Ravno si dopolnil 18 let in moraš dati skozi zgoraj opisani ritual.

Večina moških beži od takih stvari.

Večina moških želi občutiti blaženost življenja na robu, a če nima jajc to početi sam, potem to gleda na TV, v športu in akcijskih filmih in nanizankah.

Velika odgovornost je biti moški ali kot jaz temu pravim moderni, novodobni bojevnik. Bolj si odgovoren za stvari, ki se dogajajo okrog tebe.

Pri fantkih tega ni. Njihovi sistemi razmišljanja in vedenja so zelo nezreli.

Zelo je pomembno, da postaneš moški, pravi moški, ki razmišlja in se obnaša kot moški in ki se zna udobno povezati in komunicirati z drugimi moškimi.

Kakšni so načini s katerimi si manipuliral, ko si bil fantek in kako to počneš sedaj?

Kje še vedno deluješ, se obnašaš in razmišljaš kot fantek?

Pravijo, da so največji izzivi v življenju:
– opazovati sebe
– poznati sebe
– spremeniti sebe
– pustiti da fantek umre in da zrel moški zraste, iz globine

Odgovornost je zelo pomembna lastnost moškega. Odgovornost prevzeti življenje v svoje roke.

Kot sta uspeh in neuspeh zelo pomembni podobi moškega.

Če moški naredi ali se mu zgodi kaj dobrega, če USPE, potem to pripisuje lastnim spretnostim in notranjemu vzroku. Za dobre stvari zasluge pripisuje sebi.

Če pa naredi ali se mu zgodi kaj slabega, če NEUSPE, potem to pripisuje nesreči in zunanjemu vzroku.

Če fantek odraste in ni šel skozi proces, ritual da bi postal moški, pogosto živi življenje v borbi z demoni iz preteklosti. Ni se razvil v izpolnjenega moškega.

Primitivne kulture so imele takšne rituale.

Današnji moderni svet pa jih na nek način ne pozna več. In tako je nastala neka praznina.

In vsak fantek nekako poskuša zapolniti to praznino, na svoj način, ampak to praznino ni možno zapolniti, ker to v bistvu ni prazen prostor, to je nekaj kar počnemo ali ne počnemo.

Tudi ženske. Preobrazba punčke v žensko.

Semper Fidelis,
-5er

ps: “The difference between combat and sport is that in combat you bury the guy who comes in second.”
Unidentified Navy SEAL on the Discovery channel’s “U.S. Navy SEALs II” 1999

Objava Gostujoči zapis – Gosenica Mora Umreti, Da Bi Metulj Lahko Živel originalno objavljena na had blog.