Življenje v hiši je marsikdaj precej drugačno, kot si ga predstavljajo ljudje, ki sicer ne živijo v hiši. Marsikdo se niti ne zaveda koliko dela/rekreacije prinaša hiša v življenje. Sam sem celo življenje živel v hiši in vedno znova sem presenečen, koliko je stvari, ki jih je potrebno narediti okoli hiše, ali v hiši. Dela praktično nikoli ne zmanjka.

• Kako se znebiti kune na podstrešju? Radio Aktual zelo na glas
• Ko ti pade smreka na streho hiše / hvala PGD Izlake
• Pravi moški podira smreke / kako sem za en dan postal lumberjack

Hiša je nekaj drugega kot blok. Ni vonja kosila, ki se poleti vije po hodniku, ni prepirov v sosednjem stanovanju, ki se slišijo čez tanke stene, ni tuširanja zgornjih sosedov..

Da ne omenjam iskanja parkirišča zvečer. Ampak življenje v bloku je povsem preprosto. Imaš štiri stene, imaš balkonček in vse kar moraš narediti je to, da postaviš par rož nanj, če se ti seveda da in stvar je končana.

Življenje v hiši je precej drugačno in prinaša veliko več aktivnosti. Ne slišiš sosedov in se lahko na ves glas dereš, ali pa si prepevaš pod tušem. Vonj zažganega kosila ostane vedno samo tebi. Parkirišče je vedno prazno in celo zimo čaka, da sam skidaš sneg. Vse rože okrog hiše čakajo, da jih sam urediš in dela okrog hiše nikoli ne zmanjka! Seveda lahko vse te stvari vzameš kot rekreacijo in uživaš v njih in v stiku z naravo.

Rože okrog hiše. Sam sem poskusil metodo manj je več in si dodatno pomagal z lubjem in mislim, da mi je uspelo. Ni več nadležnega plevela, ki ga je potrebno uničevati in rože so barvno usklajene. No, dokler se ne “sparijo” med seboj in podrejo celotno smiselno strukturo. Ampak to je poglavje zase.

Travnik. Včasi mora moški narediti, kar mora moški narediti! Ampak to, da moram kositi travo vsak teden, je povsem dobra rekreacija. Travnik mi uspe  pokositi v manj kot eni uri. In ko gledam listje, ki ga je polna trata, se mi nasmeji, ker vem, da bo s kosilnico vse skupaj urejeno zelo hitro in neboleče. Vendar je travnik precej velika obveznost, ki jo ima vsak lastnik hiše. Zato poskušam imeti čim manj motečih elementov v samem travniku, da je delo bolj preprosto. Da o vseh vrstah trave, ki sem jo že preizkusil, niti ne izgubljam besed!

Rože na balkonih in oknih. Odločitev, kaj bo na njih je vsako leto zakomplicirana. Nakupovanje rož, sajenje, gnojenje in vse ostalo, kar pride zraven. Seveda ne smem pozabiti na zalivanje rož, ki mi vsako tretje jutro prinese dodatno delo.

Obrezovanje rož, dreves in ostalega. Moje najljubše delo, ko lahko s samo enim rezom pokvarim celotno drevo, ali pa uničim rožo. Ampak mi pomeni izziv. Glede na to, da se držim mota, manj je več, potem si lahko samo predstavljate, kako vse skupaj izgleda jeseni. Ampak važno je, da je meni všeč.

Ja, danes je spet dan za košenje travnika. Nihče od sosedov se ne pritožuje, če to počnem zgodaj zjutraj. In vedno me vse počaka. Nič se ne zgodi samo od sebe. Zvečer me bo bolel križ in roke bom imel povsem opraskane od rož, ampak to je potrebno vzeti v zakup, če živiš v hiši.

Objava Zakaj mi ni treba hoditi v fitness? Ker živim v hiši! originalno objavljena na had blog.

Nedeljska kolesarska tura je bila bolj rekreativne narave. Temperature pod ničlo, megla in včerajšnja kolesarska tura, ki jo želim čim prej pozabiti, so bili razlog, da sem izbral precej preprosto pot, ki vodi skoraj polovico po asfaltu, druga polovica pa je makedam. Slednje je bilo še posebej zanimivo, kajti pri nizkih temperaturah sem pričakoval, da bom vozil po pomrznjeni in trdi podlagi in ne po razmehčanem in “vsenaokrogšpricajočem” makedamu.

16 kilometrov v manj kot eni uri, je glede na vse razmere povsem super. In komaj čakam, da se začnejo toplejši dnevi, ko se mi ne bo treba oblečt kot da grem v Sibirijo in bodo tudi poti po gozdovih povsem normalno prevozne. Danes sem šel direktno cel v pralni stroj – no, ne povsem dobesedno!

Objava Kolesarska pot – Prhovec – Kolovrat – Orehovica – Izlake – Prhovec originalno objavljena na had blog.

Sončno sobotno popoldne, je bilo kot nalašč za “en” krog z biciklom. Ker je dan precej kratek, sem se odločil za krajšo relacijo, ki se mi je zdela zelo dobra. Vendar sem po parih minutah ugotovil, da sem se krepko uštel. Pot, ki naj bi peljala v dolino, je bila blatna – skoraj 30 cm blata, po katerem sem lovil ravnotežje in ko sem bil že prepričan da je najhujše za menoj, sem ugotovil, da je edina pot po soteski – pot po potoku. Ledena voda, sneg okoli (da o tem, da nisem mogel narediti niti ene fotografije, ker sem imel tako vlažne roke – iPhone sucks!, niti ne govorim) in edina varianta je bila, da sem nosil in vlekel bicikl za seboj in lovil ravnotežje, da nisem zgrmel v potok.

In tako izgubil več kot 20 minut za manj kot kilometer. Jeap, fail. Vendar to še ni bilo konec. Ko sem ugotovil, da sploh nisem prišel ven tam, kjer sem pričakoval, sem moral improvizirati in sem ubral pot od Podlipovice do Gladeža. Sicer bi bila to super pot, s precej vzpona po makedamu, če le to ne bi bilo povsem razmočeno in je bilo “trajbanje” skoraj nemogoče. Vendar človek preživi vse. No, skoraj vse. Ko sem ugotovil, da se mi tudi tokrat ne bo izšlo in ne bom prišel ven v Mediji, sem ubral pot po gozdu in domov. In za konec, blaten kot prašič, da o “blatnih čevljih” na biciklu niti ne govorim, sem ugotovil, da mi niti puromat ne dela.

Jeap, včasih so čudna pota, ki se nam zgodijo. In jutri bo nov dan in upam, da bom vsaj naredil dostojnih 15 in več kilometrov, proti današnjim šestim v eni uri!

Objava Kolesarska pot – Prhovec – Podlipovica – Gladež – Izlake – Prhovec originalno objavljena na had blog.

Ko zapade sneg na Prhovcu, ga je veliko (lanskoletne fotografije so dovolj zgovorne). In prihod domov je ponavadi precej moker – zaradi snega!

Vendar je prav prijetno priti domov, ko te v hladilniku čaka – mini Sacher torta, direkt iz Dunaja! Vendar tudi te mini tortice – 6 kosov, imajo en velik problem. Prehitro jih zmanjka! Ampak pašejo, sploh ob pogledu skozi okno v neskončno belino. No, če bi zraven gorel še kamin, bi bilo že vse skupaj kičasto!

Objava Sacher torta in prvi sneg to zimo – tokrat se vremenarji niso zmotili originalno objavljena na had blog.

Predlansko leto so poplave prizadele Izlake 23.08., ko sem se vračal iz službe. Letos se je zgodila precej podobna zgodba.

Do Izlak vodi precej cest. Ena gre čez Trojane in Orehovico, druga gre čez Moravče in Mlinše in tretja gre čez Zagorje in Kisovec. Vendar ko ima hudič mlade, jih ima v velikem številu. Danes so bile namreč zaprte vse tri ceste! Na prvi je bila voda čez cestišče in so policisti ustavili promet, na drugi je bil plaz in je bila cesta zaprta in na tretji je bilo tudi poplavljeno cestišče.

No, tudi če bi se uspel prebiti čez katero od teh treh ovir, ne bi prišel domov na Prhovec, kajti pri nas že mesec dni popravljajo odsek ceste v dolžini 100 metrov in danes tistega odseka VEČ NI! Odneslo! Prevoz je bil mogoč samo s terenci! No, na srečo imam odlične sosede in prijatelje, ki so me obvestili (hvala ŽAN!), da naj grem po četrti poti – čez Čemšenik in Parkelj in bom uspel priti domov.

Očitno mi je uspelo! Ampak čez pol ure bo verjetno tu ta cesta neprevozna, kajti voda bo izpodkopala del, ki ga sedaj utrujejo z buldožerjem in potem bom odrezan od sveta. Jupi, Cockta, Ora!

Klik na fotografijo za galerijo poplave 2008 Izlake

Klik na fotografijo za galerijo dan potem 2008 Izlake

Objava Poplave – Izlake – ko si odrezan od sveta – v fotografijah originalno objavljena na had blog.

Bliža se jesen, vsaj tako kaže pogled skozi okno, in s tem tudi opravila v vrtu. Obrezovanje grmičkov, zadnje odstranjevanje plevela, predvsem pa čiščenje odcvetelih in uvenelih rož. Seveda je za to delo pomembno tudi orodje. Sam prisegam na vrtno orodje Gardena, ki sicer ne sodi med najdražje, vendar je kvalitetno in vzdržljivo (vsaj za rože in grmičevje, ki ga imava midva okoli hiše na Prhovcu).

Vendar me včasih zanese, ko vidim kakšno posebej znižano zadevo in se mi zdi nakup vreden že zaradi same cene. Tako je bilo tudi v primeru zadnjega nakupa vrtnih škarij (pred štirinajstimi dnevi), ko sem poleg enih od Gardene za 17€, kupil še ene “noname” za 4€ (ker so bile poceni in da ne uničim “taboljših”).

Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni – odličen pregovor, ki velja tudi v tem mojem primeru in se ga sicer poskusim držati. Danes sem imel priliko prvič uporabiti “poceni” vrtne škarje in rezultat je viden na sliki spodaj. To se je zgodilo pri rezanju debla vrtnice! Se zgodi tudi najboljšim. Dobra šola, ki me je stala 4€.

Na srečo so bile doma še Gardena škarje, ki so odlično zdržale do konca. Sem se pa spomnil, da morajo nekje v garaži obstajati 30 in več let stare vrtne škarje, ki so bile iz železa in pri katerih je bil problem samo v tem, da se je zgubil “fedr”. Očitno so zadeve izpred 30 in več let veliko bolj kvalitetne kot novodobne, ki so narejene s pomočjo hude tehnike!

Objava Mal dnarja, mal muske, oz. zakaj se ne splača kupovati poceni stvari originalno objavljena na had blog.

Današnja jutranja odločitev, da se namesto na morje v Opatijo odpraviva na “pohod” na nama bližnjo Čemšeniško Planino (uro in pol hoje od doma na Prhovcu), je bila zadetek v polno!

Ko sem med “pohodom” bral Twitter statuse, ki so poročali o 20 in več kilometrskih kolonah in vožnji od Ljubljane do Logatca ki je trajala več kot uro in pol, mi je bilo tudi po precej vročem soncu precej preprosto.
Kakopačne, Dars mora nekaj početi in če to počne med največjo sezono, potem vsaj imamo občutek da res “nekaj delajo”, za vse tiste bajne milijone (ups, milijarde), ki jih dobijo!

In seveda sem moral izkoristiti čudovito naravo, predvsem pa barve, ki sem jih še dodatno navil, da sem prišel do malce “nerealističnih” fotografij narave, ki pa so, vsaj zame, eye catching! Se motim!

Objava Igračkanje s fotografijami narave, namesto čakanja v kolonah proti morju originalno objavljena na had blog.

Na prvi fotografiji stanje na Prhovcu včeraj ob 6:44, na drugi fotografiji 11:39 in na tretji fotografiji danes ob 6:40. Včeraj je zapadlo več snega, kot danes ponoči, čeprav so nekateri “mediji” napovedovali konec sveta.

In če sem včeraj zaradi snega ostal doma, se bom danes lahko prebil do Ljubljane – na zadnji fotografiji manjka en avto! Ampak vse to ni nič proti jutru 11.2.2009, ko je bilo vse skupaj res idilično.

Objava Sneg, sneg, sneg – v fotografijah originalno objavljena na had blog.

V izvirniku gre pesem malce drugače – Ledene ceste vodijo do nas, ledene ceste peljejo od nas in jo izvaja skupina Hiša. Vendar je za trenutne razmere bolj uporabna beseda sneg!

Ko sva se pred šestimi leti preselila na Prhovec, so bile razmere precej podobne. Vsako jutro je bilo precej novega snega in sosedje so začudeno opazovali, da še nisem vrgel puške v koruzo in prelomil lopate – namreč kidanje je bilo na vrsti pred zajtrkom pa za večerjo!

In letos se očitno zgodovina ponavlja. Globalno segrevanje my ass! To, da imam preko 60cm snega je sicer lepo, romantično, super in oh in sploh. In to, da mi ni treba hoditi v fitnes, ker lahko vsak dan kidam sneg je pozitivno in poceni. Ampak dovoooooooolj imam snegaaaaa za naslednjih šest let! Hudiča!

Klik na fotografijo za ostale “idilične” fotke!

Objava Snežene ceste vodijo do nas, snežene ceste peljejo od nas originalno objavljena na had blog.

Globalno segrevanje je beseda, ki je definitivno zaznamovala odhajajoče leto. Tudi na Prhovcu se poznajo vplivi – v soboto je bilo -14 stopinj. In bilo je idilično.

Današnje jutro pa je bilo namenjeno umetnostnemu drsanju – ne drkanju, kot je pred leti rekel Andrej Stare, saj je bila cesta primerna za ta šport. Včeraj zvečer so do naju posolili cesto in nanjo nametali pesek, tako da sem šel mirno spat. Ampak zjutraj, ko sem videl da je temperatura -4 stopinje in da namesto snega pada dež, mi je vse skupaj postalo bolj “jasno”.

Jeap. Prvi korak je bil naprej, ampam sledila sta takoj dva nazaj.

In po logiki, bi moral biti že v steni hiše – jeap, res sem bil. Potem še en poizkus – spet neuspešen. Takrat se mi je “zasvetilo”. Po snegu bo šlo lažje. In ja, do avta se mi je uspelo prebiti, ampak ko sem začel razmišljati o tem ali sem pripravljen na vožnjo po “bob stezi” ali ne, sem kaj hitro ugotovil, da nisem zaman včeraj registriral in zavaroval oba avta in za to odštel 2100€! Jebiga, sem si rekel in zapeljal. Samozavest me je sicer minila že po parih sekundah, vendar če sem se odločil, sem se odločil. In sem se premikal. Hitrost bi bilo mogoče meriti z metri/uro, vendar sem se premikal. Tudi to šteje. Sploh ko je pred teboj še kar nekaj sto metrov ledu! In sem začel uživati v premikanju – pol metra naprej, pol metra v stran – toliko me je zaneslo, ko sem hotel povsem nežno pritisniti na zavoro. Ko sem dal avto v 1. prestavo, sem doživel nesluteno hitrost in sem se hitro premislil!

Suma sumarum – uspešno sem se “pridrajsal” z avtom v dolino, brez poškodb snega, ali kakšne ograje in s povsem drugačnim občutkom zapeljal na cesto proti Trojanam. Ampak to, kar se dogaja na cestah in avtocestah itak ni več zanimivo za nikogar – namreč vsi to dnevno doživljamo in smo siti tega!

Objava Ice ice baby – ko drsanje postane užitek originalno objavljena na had blog.