Bad Religion bodo svojo 40 obletnico neprekinjenega delovanja, med drugim, praznovali 16.8.2020 s koncertom v Cvetličarni v Ljubljani. Karte po ceni 33 evrov so že na voljo. Lahko pa jih vidite tudi v idiličnem okolju Tolmina, na Punk Rock Holidayu, kjer bodo koncertirali 14.8.2020.

• Majica z logotipom banda Bad Religion “razpihuje sovraštvo in nestrpnost do katoliške vere” / Davorin Kopše
• Bad Religion – fotografije – Punk Rock Holiday – Tolmin, 12.8.2011
• Bad Religion – Christmas Songs

Že skoraj 30 let sem navdušen nad skupino Bad Religion in še vedno so del glasbe, ki jo izredno rad poslušam. Leta 2011 so bili v Tolminu in tole spodaj je tekst, ki sem ga takrat napisal .. 

V Sloveniji so prvič igrali v Križankah v Ljubljani, v okviru Vans Warp Toura, katerega se tako basist Jay Bentley, kot kitarist Greg Hetson, s katerimi sem se imel priliko precej dolgo pogovarjati na Punk Rock Holiday, spominjata.

Pevec Greg Graffin je bil pred koncertom, ko se je sprehajal po zaodrju malce zadržan, vendar se je vse skupaj spremenilo kot je stopil na oder pred zbrano publiko.

Njegovo koketiranje s publiko, kot tudi interakcija, ki jo je vzpostavil v svoji 30 letni karieri je fenomenalna. Nekdo, ki ne pozna skupine Bad Religion ne bi mogel reči, da so fantje na odru stari več kot 45 in nekateri 50 let. Energija ki jo izžarevajo je enaka tisti izpred 13 let, ko sem jih prvič videl v živo in je takšna energija, ki jo v Sloveniji vidiš redko pri kakšnem bandu.

Repertoar, ki so ga zaigrali je bil precej pester in se je vračal v preteklost, kot tudi na njihov zadnji single – LA is burning, Punk Rock Song, Atomic Garden, Recipe for hate, No Control, Along the Way,…. in seveda ni šlo brez legendarnega komada Generator, ki so ga zapeli z glasno podporo publike.

Na tem mestu je potrebno omeniti odlično varnostno ekipo, ki je pomagala vsem, ki so hoteli “stage dajvat”, vendar jim to niti ni uspelo, ker je bil oder oddaljen preveč od publike in so jih prijazno pospremili izpred odra. Čestitke za dobro delo, sploh v primerih, ko so se “punksi” poškodovali in so jim varnostniki pomagali.

In če se vrnem nazaj k Bad Religion. Po koncertu sem imel precej dolg pogovor z njihovim basistom Jayem Bentleyem v zaodrju. Spomni se prvega koncerta v Sloveniji in dejal je, da je bil, ko so prispeli v Tolmin, totalno navdušen nad lepotami tega kraja. Ko sem mu razložil glede smučanja v bližnji okolici je dejal da bo začel razmišljati o počitnicah pri nas.

Kot ljubitelja njihove glasbe me je zanimala zgodba o sloganu (prečrtan križ) in je dejal, da so bili takrat 15, 16 let stari mulci in ko je pevec Greg Graffin pokazal ta simobil so bili vsi takoj navdušeni (v bistvu je komentiral z besedami Holy Shit!).

Fantje prihajajo iz različnih krajev, Jay je konkretno Los Angeles, dočim Brian je iz East Coasta, kar jim ne omogoča da imajo vaje kot bi si jih želeli imeti. Vendar jim ni problem igrati skupaj, saj imajo toliko kilometrine, da vse to brez težav odigrajo.

Jay pravi da v tem kar počne uživa tako močno, da mu kljub temu da je že 30 let v tem poslu to še vedno predstavlja užitek in predvsem zabavo. In ko se odpravi na oder ima še vedno mravljince in tremo. Pomemben mu je odziv publike, saj se lahko tako še bolj poistoveti z njo in lažje komunicira. In včerajšnja publika je bila super, kot se je sam izrazil.

Jay ima 17 let starega sina (za predstavo, kako stari fantje so to), kitarist Greg pa 14 let staro hčerko. In zanimivo je, da je sin od Jaya zagrizen reper, ki se pridruži “fotru” tudi na odru med kakšnim komadom, vendar je Jay spraševal po kom se je njegov sin vrgel. Pri Gregu je povsem drugače, saj je njegova hčerka punkerka (in to je komentiral z besedami I probably fucked up something!).

Po tem pogovoru so fantje šli v avtobus in se odpeljali na Portugalsko – več kot 30 urna vožnja, ki jo je Jay komentiral – spim, berem knjigo, spim, berem knjigo, malce se kregamo, spim, berem knjigo.

Za zaključek je Jay dodal, da si srčno želi, da se tudi drugo leto vidimo v Tolminu, kjer pa ne bo ostal samo en dan, ampak si bo vzel več časa, da spozna lepote Slovenije, saj je Slovenija čudovita – vsaj po tistem, kar je videl včeraj.

Objava Koncert Bad Religon / Ljubljana, 16.8.2020 / PRH, Tolmin, 14.8.2020 / karte so že v prodaji originalno objavljena na had blog.

Punk Rock Holiday, ki letos že osmo leto poteka na lokaciji v Tolminu, je postal že kultni festival, kamor pridejo ljudje iz celega sveta. V bistvu je PRH postal več kot festival. Je druženje, so počitnice, je uživanje v naravi, poleg vsega pa je poskrbljeno še za več kot odlično glasbo.

• Suicidal Tendencies – Punk Rock Holiday – fotografije
• Millencolin – danes na Punk Rock Holiday
• Sick of it all – Punk Rock Holiday 2012 – fotografije
• NoFx – Punk Rock Holiday, Tolmin 2011 – fotografije
• Bad Religion – fotografije – Punk Rock Holiday – Tolmin, 12.8.2011

Za začetek razumevanja festivala je potrebno malce nazaj v zgodovino. Leta 2009 sta Andrej in Niko v Trbovljah organizirala festival Šklabfest. Glasbeniki, ki so prišli v Zasavje so bili Millencolin, The Exploited, The Toy Dolls, The Skatalites, Stroj Machine, Kud Idijoti, Red five point star, Overflow. Bilo je noro.

• The Offspring / Punk Rock Holiday 2017 / Tolmin / video
• Punk Rock Holiday 2013
• Greg Graffin in Andrej Sevšek – Punk Rock Holiday

Leta 2011 se je spremenila lokacija festivala in se je vse skupaj prestavilo v Tolmin. Punk Rock Holiday je bil uraden naziv festivala na katerem so nastopila imena kot so: NOFX, Bad Religion, Bouncing Souls, Hot Water Music, Strung Out, Street Dogs, The Real McKenzies, Jingo De Lunch, The Toasters.

Bilo je čudovito, zame kot obiskovalca, vendar s strani organizatorja zopet premalo ljudi in preveliki stroški. Namreč festivali postanejo rentabilni šele po petih, ali celo več letih. Do takrat pa je treba preživeti.

Sedaj s preživetjem ni več problemov (upam!!), saj je festival razprodan, še preden so znana imena nastopajočih naslednje leto. In vsako leto pridejo ljudje iz celega sveta v Tolmin na svojo dozo zabave.

Letos sem šel na PRH prvi večer, ker me je zanimalo, kaj se zgodi, ko pridejo na oder imena kot so Dog Eat Dog, Hladno pivo, Happy Ol’ Mcweasel, Elvis Jackson .. Ok. Dog Eat Dog so band, ki smo ga poslušali (en komad) pred 20+ leti. Naslednje tri skupine pa so mi precej bližje – in priznam, zanimalo me je, kako bodo obiskovalci, ki so iz tujine sprejeli njihovo glasbo. Pozitivno presenečen, kajti HP prepeva v hrvaškem jeziku, da so bili navdušeni. Seveda je za skupino precej težko, če nima v prvih vrstah svojih podpornikov, vendar se očitno z dobro glasbo da narediti marsikaj.

Sledili so Happy Ol’ Mcweasel, ki so v svojem slogu naredili “razpaljotko” in povabili občinstvo na oder. In imeli par sto ljudi na odru. Elvis Jackson pa so v svoji maniri in pričakovanjih odpeljali svoj del in s svojim evforičnim obnašanjem poskrbeli za dobro zabavo.

Vendar, kot sem omenil, PRH je več kot glasba. Kljub temu, da na prizorišču ni nikogar, ki ne bi bil potetoviran (včasih so takšni veljali za “čudn”), pa sem v pogovoru v trgovini z varnostnikom dobil zanimivo informacijo, ki je njega presenetila – ti ljudje sploh nič ne kradejo, še napitnine dajejo prodajalkam. V enem dnevu so prodali več sončne kreme, kot so jo prej v pol leta. Da o tem, da se taisti ljudje cel dan sončijo na “račkah, plamencih” in vsej ostali perjadi, niti ne bom izgubljal besed.

Je pa res, da je letos hudičevo vroče – ob 20. uri je bilo 30 stopinj in brez vetra – posledično je teklo od vsakega obiskovalca. Vendar to nikogar ne moti .. Sam sem jutra izkoristil za skok v gore, zvečer pa preživel pred odrom. In komaj čakam, da se v petek na odru pojavijo meni ljubi Bad Religion …

Objava Punk Rock Holiday 2018 / Tolmin originalno objavljena na had blog.

Skupina The Offspring obstaja od leta 1984, takrat so se imenovali Manic Subsidal, jaz pa sem bil star deset let. Kasneje, leta 1994, ko sem bil v “adolescenci”, ki še vedno traja, so prišli v moja ušesa. Komadi, kot so Pretty Fly, Come Out and Play, Self Esteem, Gotta Get Away so zaznamovali neko obdobje, ko sem sicer poslušal Bad Religion, NoFx, Rancid in podobne pritikline, ki so k nam prišle preko luže. In leto so bili “headlinerji” prvega dneva Punk Rock Holidaya v Tolminu.

• Punk Rock Holiday #PRH 1.6 in Descendents po 20+ letih v živo
• Suicidal Tendencies – Punk Rock Holiday – fotografije
• Sick of it all – Punk Rock Holiday 2012 – fotografije
• NoFx – Punk Rock Holiday, Tolmin 2011 – fotografije

Punk Rock Holiday festival je festival, ki se ga udeležujemo vsako leto. Zakaj? Ker mi je blizu glasba. Ker mi je všeč lokacija – tudi prvi PRH, ki je bil sicer v Trbovljah pod drugačnim imenom, mi je bil #topshit. Ker je organizacija vrhunska, predvsem pa, ker mi je všeč podoživljati mladost. Vsako leto par dni je povsem dovolj, da napolnim baterije in da nase gledam skozi malce drugačno prizmo.

Tudi včerajšnji koncert skupine The Offspring je bil nekaj podobnega. Band, ki ga že zelo dolgo nisem poslušal, predvsem pa band, ki mi je v nekem trenutku in času bil zanimiv.  Pa vendar.

Včeraj, ko sem prišel v Tolmin, so bili na odru Clowns – malce preveč hard core zame, ampak za ogrevanje publike je bilo super. Za njimi so sledili Jaya the Cat, ki so postregli z drugačno glasbo in zazibali ljudi v svoje ritme – predvsem pa so bili odlični na odru.

Sledili so “domačini” Pigs Parlament, ki so mi všeč že odkar sem jih prvič slišal – na Beach odru PRHja. In potem, ko je njihova pevka Tina Rebec zapela skupaj z NoFxi komad Lori Meyers in mi je še vedno ena izmed najboljših izvedb tega komada. Njihov nastop je bil energičen, le mogoče malce preveč poskušanja koketiranja in vzpodbujanja z odra je bilo odveč. Ko sem pred časom na #demofestu v Banja Luki poslušal Markya Ramonea sem ugotovil kaj mi je všeč pri punku – brez odvečnih besed, s prekomerno energijo nabiti ljudi, ki potem uživajo v vsem. Vsako koketiranje s publiko mi je povsem odveč, ampak to je verjetno posledica starosti.

Na koncu so prišli na oder The Offspring. Množica se je prebudila in šov se je začel. Ja, šov. Ko sem opazoval ljudi okoli sebe, sem ugovotil, da jih večina pozna vse pesmi, ki jih je pel Dexter Holland na odru. Odličen obrtniški izdelek, vendar zame je vse skupaj izvenelo precej prazno. Ko sem se za trenutek ozrl dvajset plus let nazaj, sem ugotovil, da so točno to, kar so že takrat bili – čudovit prome night band, ki pa ne izžareva tega, kar sem mogoče pričakoval od njih.

Ko sem na odru PRH pred leti gledal Bad Religion, ali pa NoFx, je bilo vse skupaj precej bolj energično in živo.

Kljub koketiranju s publiko in kljub temu, da so odigrali že zgoraj omenjene “najboljše komade”, me niso spravili v “mood”, ki bi ga pričakoval. Ampak ko sem opazoval publiko okoli sebe, ki je skakala, se zaletavala, predvsem pa, ki je uživala v glasbi, sem naredil preprost zaključek – mogoče pa sem samo jaz malce preveč kritičen in predvsem imam drugačen pogled na vse skupaj.

Moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Da ne bo pomote. The Offspring so dali od sebe točno to, kar bi lahko pričakoval. Obrtniški izdelek, ki je bil sicer popoln, pa vendar je bil samo to. Oni so profesionalci in to očitno pride z leti, ko pozabiš na svoje korenine.

Sicer pa, še enkrat na tem mestu, kapo dol organizatorjem festivala PRH. Veganska hrana, veliko WCjev, označevalne table, ki pridejo še kako prav, ko se ponoči izgubljaš po celotnem prostoru festivala, predvsem pa prijazni redarji (ja, to se mi zdi precej pomemben podatek) in pa idilična lokacija so definitivno stvari zaradi katerih pridejo ljudje iz celega sveta v Tolmin – ne samo na glasbene poslastice, ampak dejansko na počitnice. Bravo!

Objava The Offspring / Punk Rock Holiday 2017 / Tolmin / video originalno objavljena na had blog.

Pisalo se je leto 2009, ko sta Andrej in Niko v Trbovljah organizirala festival Šklabfest. Glasbeniki, ki so prišli skoraj na “moje dvorišče” so bili Millencolin, The Exploited, The Toy Dolls, The Skatalites, Stroj Machine, Kud Idijoti, Red five point star, Overflow. Bilo je noro. In niti predstavljal si nisem, da bo Šklabfest naslednje leto pripeljal še več in še bolj znana imena punka v Zasavje: Raised Fist, The Mahones, Misconduct, Jello Biafra, Down By Law, Skaos..

• Suicidal Tendencies – Punk Rock Holiday – fotografije
• Millencolin – danes na Punk Rock Holiday
• Sick of it all – Punk Rock Holiday 2012 – fotografije
• NoFx – Punk Rock Holiday, Tolmin 2011 – fotografije
• Bad Religion – fotografije – Punk Rock Holiday – Tolmin, 12.8.2011

Če smo obiskovalci uživali v glasbi in dogajanju, pa sta organizatorja vsako leto zaključila festival z velikim manjkom. Slovenci pač nismo navajeni, da bi plačevali karte, predvsem pa ne trošimo toliko denarja za pijačo in hrano, kot ga tujci.

Leta 2011 se je spremenila lokacija festivala in se je vse skupaj prestavilo v Tolmin, kljub temu, da so bili prvotni načrti malce drugačni. Punk Rock Holiday je bil uraden naziv festivala na katerem so nastopila imena kot so: NOFX, Bad Religion, Bouncing Souls, Hot Water Music, Strung Out, Street Dogs, The Real McKenzies, Jingo De Lunch, The Toasters. Bilo je čudovito, zame kot obiskovalca, vendar s strani organizatorja zopet premalo ljudi in preveliki stroški. Povsem razumljivo, ko vzamem v kontekst koliko dela je bilo s pripravo prizorišča in organizacijo vse logistike. Na srečo na isti lokaciji poteka tudi festival Metal Days in njihovi organizatorji so jima ponudili pomoč, ko sta že hotela vreči puško v koruzo. Namreč festivali postanejo rentabilni šele po petih, ali celo več letih. Do takrat pa je treba preživeti.

In tako se je nadaljevalo. Vsako leto se je Tolmin za par dni spremenil v raj za vse ljubitelje punka. Vsako leto več bandov, če obiskovalcev iz tujine, predvsem pa vsako leto boljša organizacija in manj napak pri vsem skupaj. Zasedbe, ki so se zvrstile v Tolminu so presegale mojo domišljijo in vsako leto sem Andreju zastavil podobno vprašanje – kaj hudiča boš pripeljal naslednje leto v Tolmin, da bodo prišli ljudje? Odgovor je bil preprost – še večja in boljša imena.

Skupine, ki so prišle v Tolmin so se strinjale v enem – prišli so v raj in tudi publika je uživala v naravi, predvsem pa v vsem dogajanju. Če je bilo obstranskega dogajanja precej malo prva leta, pa se je to spreminjalo skozi leta. Vsako leto veliko več možnosti za prehranjevanje, za preživljanje prostega časa, prevdsem pa je festival ostal tak, kot je bil na začetku – ponuditi punk počitnice za vse tiste, ki si tega želijo.

Bil je dež, bilo je sonce, vremena se ne da kontrolirati, vendar nikogar v Tolminu to ne moti. Vsako leto je bilo več ljudi na festivali in vsako leto je bilo več tujcev. Če sem prva leta poznal precej ljudi, ki so prišli na festival, pa je zadnje dve leti vse skupaj drugače. Večina je tujcev, ki pridejo v Slovenijo na počitnice. Ki ne pridejo zgolj na koncerte. Festival je postal velik in prepoznaven. Letošnje leto je bilo preko 5000 kart zelo hitro razprodanih in kljub temu, da bi lahko povečali prizorišče, le tega niso storili. Po ocenah naj bi bilo letos na festivalu preko 80% tujcev iz celega sveta. In zanimivo je poslušati različne jezike, ko se sprehajaš med šotori in med ljudmi, ki uživajo na obrežju Soče.

Punk Rock Holiday je postal vsakoletni dogodek in letošnje leto naj bi bilo tisto leto, ko bosta tako Andrej in Niko prvič bolj mirno zadihala po koncu festivala. Tudi pogovor z njim v času festivala je bil manj napet, kot je bil prejšnja leta, ko je bilo potrebno v zadnjih trenutkih še spreminjati stvari in skrbeti za organizacijo. Sedaj imata stvari tako dobro pod kontrolo, da vse poteka tako, kot mora.

Organizirano je čisto vse in pomislili so na vse stvari. Na edino stvar, na katero ne morejo vplivati v Tolminu je vreme, ki pa je lahko zelo nepredvidljivo. Tako je bilo tudi v torek, ko sem se odpravil v Tolmin na meni ljub band Descendents. Kljub temu, da se je popoldne precej oblačilo, sem upal, da bo vse skupaj zdržalo. Namreč Descendents so band moje mladosti in glede na to, da jih še nisem videl v živo, je bila to moja dolgoletna želja.

Pred njimi so igrali Bouncing Souls, ki so dodobra razigrali publiko in kljub dežju, ki je počasi začelo padati to ni pregnalo ljudi izpred odra – ki bi bil lahko še večji in večji. Ko so na oder prišli Milo in ostali, ki so pred kratkim po 12 letih izdali novo ploščo, se je začela uživancija name.

• Festivalsko prizorišče Tolmin Sotočje
• Festivali in Slovenija – kaj pa turizem smo ljudje?

Ko slišiš komad v živo, ki si ga preposlušal že n-krat in prvič pred 25 leti, je to trenutek, ko se ti naježi koža. Prve pol ure je vreme zdržalo, potem pa je začelo padati kot iz škafa. Vendar nikogar to ni motilo. Komadi, ki so jih nizali so bili energijsko polni in kljub temu, da so člani Descendents že malce v letih, jih ni motilo, ko so “punksi” skakali po odru in “hajfajvali” z Milom. V nekem trenutku, ampak res samo za trenutek, sem celo pomislil, da bi tudi sam šel do odra – ampak sem vseeno malce prestar za to.

Ne vem koliko časa so igrali. Ni bilo pomembno. Vsak komad je bil nova doza adrenalina in kljub temu, da sem bil moker do kože – kar sicer neskončno sovražim, sem stal tam in užival. Neskončno užival. Želel sem si, da bi se njihov koncert sploh ne končal, saj sem v tem času podoživljal dogodke iz svojega odraščanja, ki ga je zaznamovala glasba in ljudje.

Še ena izmed mojih želja iz “preteklosti” se mi je tako uresničila. In verjetno nisem bil edini na prizorišču, ki je, ko so po “bisu” odigrali še par komadov, kar stal tam in upal, da pridejo še nazaj. Ja, ponavadi nisem tako “mehak”, ampak tole je bilo zame po dolgem času čudovito glasbeno popotovanje po sebi. Descendents so, kljub letom, imeli energijo, predvsem pa prezenco, ki jo sicer pogrešam.

Andrej in Niko! Hvala! Hvala, ker se po vseh teh letih še vedno trudita, predvsem pa, ker omogočata, da se Slovenija pojavi na zemljevidu najboljših festivalov te zvrsti. Predvsem pa, ker verjameta v svoje sanje in posledično jih uresničita še vsem nam, ki smo prav tako odraščali s podobno glasbo in podobnimi nazori.

Naj živi Punk Rock Holiday 1.7 – me prav zanima kateri bandi bodo drugo leto v Tolminu! Glede na prejšnja leta, bom zopet pozitivno presenečen!

Objava Punk Rock Holiday #PRH 1.6 in Descendents po 20+ letih v živo originalno objavljena na had blog.

Že peto leto zapored, bo v Tolminu, med 4. in 7. avgustom, potekal festival Punk Rock Holiday. Tokrat so ga organizatorji poimenovali Punk Rock Holiday 1.5 in kljub temu, da smo obiskovalci že v prejšnjih letih bili deležni zanimivih imen kot so: Millencolin, Sick of it All, Bad religion, NOFX, so se tudi letos potrudili, da bo izbor skupin pester in zanimiv. Definitivno je to eden izmed festivalov, ki mi je po glasbi najbližji, kljub temu, da sem se v preteklih letih počutil dokaj starega med samo mladino.

Letošnja zasedba Punk Rock Holiday 1.5 :

• Beatsteaks
• Flogging Molly
• Against Me!
• Satanic Surfers
• Anti-Flag
• Less Than Jake
• Raised Fist
• The Exploited
• Madball
• Guttermouth
• Elvis Jackson

In še ostali: Ratos De Porao, Misconduct, Teenage Bottlerocket, Jaya The Cat, Venerea, The Smith Street Band, Death By Stereo, Born From Pain, Consumed, Forus, Adrenalized, Darko, Astpai itd..

PUNK ROCK HOLIDAY 1.5 – OFFICIAL TRAILER

Fotografije iz prejšnjih let:

• Suicidal Tendencies – Punk Rock Holiday – fotografije
• The Mahones – Punk Rock Holiday – fotografije
• Sick of it all – Punk Rock Holiday 2012 – fotografije
• NoFx – Punk Rock Holiday, Tolmin 2011 – fotografije
• Overflow – Punk Rock Holiday – fotografije
• Bad Religion – fotografije – Punk Rock Holiday – Tolmin, 12.8.2011

PUNK ROCK HOLIDAY 1.4 Official Aftermovie

Glede na to, da na festival pride zelo veliko tujcev – sem se že pred dvema letoma razpisal o tem našem fenomenu.

Ta vikend je v Tolminu potekal Punk Rock Holiday, naslednji teden pa bo na isti lokaciji potekal festival Metal Days. Kaj imata skupnega? Množico ljudi(okoli 4000 na PRH in okoli 12.000 na MD), ki pride v Slovenijo iz različnih koncev sveta poslušati uveljavljene skupine, se družiti s podobno mislečimi in trošiti denar. Ob slednjem boste zastrigli z ušesi – kako naj imajo eni “panksi” denar, ali pa kako bodo “ljudje v črnih oblačilih” napolnili lokale v Tolminu.

Vprašajte samo domačine, ki so razmišljali precej podobno pred leti, kot verjetno vi v tem trenutku – pa vendar kaj kmalu ugotovili, da temu ni tako. Da so ti obiskovalci festivalov, ki pridejo v Slovenijo iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Češke, Irske, Anglije, Španije in tudi iz bolj oddaljenih držav, kot so Avstralije, Švedske, ali pa Rusije, zelo dobra klientela, ki dejansko troši veliko veliko več, kot vsi tranzitni turisti, ki zgolj potujejo skozi Slovenijo. In če so štiri, ali več dni v Tolminu, morajo nekaj jesti, nekje spati, predvsem pa gredo nekam na pijačo. In v dneh festivala so lokali v Tolminu in okolici polni od jutra do večera.

Zakaj takšna uvertura? Da si boste bralci lažje predstavljali, kaj pomeni, če dobiš v Slovenijo ljudi, ki so zvesti glasbi in ki se vsako leto vračajo na festival v naših krajih. In vsako leto pripeljejo s seboj še več prijateljev, ki jim razlagajo o naravnih lepotah naše dežele. V parih pogovorih, ki sem jih imel z obiskovalci, sem ugotovil par stvari:

• dober festival je skupek dobre glasbe (kvalitetnih skupin), dobre družbe in pa okolja, v katerem festival poteka
  za svoje priljubljene bande so ljudje pripravljeni iti tudi na drug konec sveta, da jih ujamejo in vidijo na odru
  obiskovalci, ki pridejo iz drugih držav, ne pridejo na festival zgolj zaradi glasbe, ampak si vzamejo to kot dopust – in na dopustu se troši denar
• zvesti obiskovalci čez par let začnejo prihajati na festival tudi s svojimi otroki – takrat več ne spijo v šotorih, ampak iščejo prenočišča v bližnjih hotelih, ali apartmajih
• cene pijače so za obiskovalce iz tujih držav pri nas zelo nizke – kar se pozna tudi v trošenju
• kljub izgledu, ki ga nekateri od njih “furajo”, so to prijazni ljudje, ki ne bodo nikomur storili nič hudega

In ko imam narejene takšne zaključke, pridem do bistvenega vprašanja – v 14. dneh se bo v Sloveniji znašlo več kot 15.000 mladih obiskovalcev festivala – turistov – kaj jim pa ponuja naša država? Kako jih animira lokalna skupnost? Odgovor, da se ne boste preveč trudili, je preprost – NIHČE jim ne ponuja ničesar! Ti ljudje so dejansko prepuščeni sami sebi, naravnim danostim in njihovi raziskovalni žilici, da odkrijejo kaj novega in zanimivega.

Moj pogled, kot pogled obiskovalca, je povsem preprost:

• STO bi morala aktivno podpirati takšne dogodke – ja, tudi z vložkom, oz. s finančnimi sredstvi!
  ob vhodu na festivalsko prizorišče bi morali imeti stojnico, kjer bi obiskovalcem delili informacije o lokacijah, ki bi jih lahko potencialno zanimale
• organizirati bi morali, skupaj z lokalnimi TIC-i, spuste s kajaki, rafting, obisk adrenalinskega parka in te informacije jasno in glasno prikazati obiskovalcem
• organizirati shuttle prevoze do Bleda, Postojnske jame, ali zgolj do Vršiča
• obiskovalcem ponuditi več informacij o tem, kje so in kaj si lahko tudi v lastni režiji ogledajo

Zakaj razmišljam o tem – na podlagi pogovora s parimi Angleži, ki so sicer bili povsem tetovirani, vendar eden izmed njih je bil borzni posrednik, drugi pa bankir, ki si data vsako leto malce duška in gresta na festivale, vendar imata toliko denarja, da bi rade volje šla na ogled Slovenije, vendar jima tega nihče ne organizira. Na žalost nismo več v časih, ko je turist zgolj in samo prišel in smo si mastili brke, sedaj so prišli časi, ko je treba kaj narediti za to, da se bo turist vrnil. In ta dva Angleža sta me spraševala o Bledu in njegovi lepoti, ki sta jo odkrila na internetu – na žalost jima nisem mogel ponuditi vožnje, saj imam avto zgolj za dve osebi – vendar, če bi bil organiziran prevoz do kakšne takšne destinacije, predvsem pa ob dejstvu, da je par tisoč ljudi do 13. ure lahko zgolj počivalo v šotorih, bi marsikdo izkoristil takšno opcijo za odkrivanje nove dežele.

Par iz Irske, z dvema otrokoma (10 in 14) je rekel, da je to ena izmed najlepših dežel v kateri so bili in da veliko potujejo naokoli. Da so združili teden dni počitnic tukaj z obiskom festivala, vendar se je precej težko znajti, če ne poznaš ničesar. Ko sem jim predlagal par destinacij v bližnji okolici, so bili povsem zadovoljni.

Objava Punk Rock Holiday 1.5 / 4. – 7.8.2015 / Tolmin originalno objavljena na had blog.

Na Punk Rock Holidayu ni bila samo glasba. Organizator je poskrbel tudi za BMX & MTB freestyle show in tako popestril dogajanje pred odrom. Fantje na BMX in MTB kolesih so izvajali vragolije – mene pa je še posebej navdušil Hrvat, Mislav Mironovič, ki je sponzoriran s strani Red Bulla. Namreč njega sem že fotkal, ko je imel Samo Vidic Canon delavnico v kinu Šiška. Pogovor z njim, o tem, kako on gleda na šport je bil zame precej zanimiv – v zadnjem času je posnel tudi en oglas, ki ga bomo kmalu videli na naših TV ekranih.

Mislav je sponzoriran s strani Red Bulla že dolgih 14 let, tako da so mu vragolije, ki jih počne na MTB kolesu tako zabava, kot tudi vir preživetja. Sedaj končuje fakulteto in potem se bo po vsej verjetnosti odpravil v ZDA. To, da je svoboden, mu v življenju zelo veliko pomeni, predvsem pa to, da lahko dela stvari v katerih uživa, mu je smisel. Ko je našteval vse poškode, ki jih je imel, sem se zavedal, da kljub temu, da vse skupaj izgleda precej preprosto, temu vseeno ni tako. Flip z MTB biciklom, ki ga je naredil že 1000 krat, gre lahko enkrat narobe in takrat se zgodi tisto, kar si nihče ne želi.

Ker sam večkrat fotkam te adrenalinske odvisneže, me je njegova mirnost povsem presenetila. Njega ne moti dogajanje okoli “rampe”, niti ne opazi ničesar, kar se dogaja, saj je povsem skoncentriran na trik, ki ga bo izvedel. Šele ko se požene po rampi navzdol, se zave, da obstaja okolica. In ko izvaja najtežje trike, se mi včasih dozdeva, da je vse “slow motion” – da se zvok upočasni, da so slike sestavljene iz delčkov, kajti njegovi možgani v tistem času procesirajo toliko stvari, da pride do ustavljanja. Zelo si želi, da bi lahko nekoč ugotovili, s pomočjo sond, kaj se dogaja v tistem času v njegovem telesu. Zanima ga, ker bi rad spoznal sebe in izboljšal določene stvari, na katere lahko ima vpliv.

Ko sva se pogovarjala o glasbi, me je presenetil. Ne posluša punka, ampak posluša vse. Med treningi nima slušalk v ušesih, kajti rajši se koncentrira na trik, ki ga bo izvedel. In ko je čez par minut po najinem pogovoru stopil na rampo, se je ustavil svet okoli njega in njegovi triki so izvabili huronski aplavz množice, ki je uživala v opazovanju gladiatorjev, ki so leteli v krošnje dreves.

Za vse ljubitelje takšnih vratolomnosti – 14.9.2013 prihaja v Križe pri Tržiču Red Bull Wild Ride

Objava BMX & MTB freestyle show – fotografije – Mislav Mironovič originalno objavljena na had blog.

Ko pride na oder Punk Rock Holidaya skupina Suicidal Tendencies, ki je nastala leta 1981 in začne svoj “performans” s komadom You Can’t Bring Me Down, potem se hitro začneš zavedati, da ne bo nič prepuščeno naključju. Energija, ki jo ima Mike Muir, pevec skupine, je takorekoč neskončna. In ko vidiš, da za bobni sedi Eric Moore, ki ima po moji laični oceni vsaj 200++ kilogramov, pa vendar cel koncert odigra na polno – potem veš, da je bilo, na kar si čakal več kot 23 let, vredno čakanja.

Jeap, Suicidal Tendencies so bili eden izmed prvih bandov, ki sem jih začel poslušati nekje v začetku srednje šole in spomin na tiste dni je še kako živ. Ko se ti po tolikih letih uresničijo sanje, je vse skupaj precej drugače. In kljub starosti fantov na odru, je bil koncert do konca odpeljan vrhunsko.

V soboto pa Propaghandi, ki jih prav tako še nisem videl v živo!

Objava Suicidal Tendencies – Punk Rock Holiday – fotografije originalno objavljena na had blog.

Če bi mi kdo rekel, da je lahko harmonika seksi, mu ne bi verjel! Včeraj, po medli predstavi skupine Millencolin na Punk Rock Holidayu, pa sem doživel ravno to. Skupina The Mahones, ki je nastala že daljnega leta 1990 in igra “irski punk”, je bila totalno presenečenje večera. Katie “Kaboom” McConnell je bila s harmoniko v roki tako seksi, da sem šel do avta in vzel fotoaparat, kar nisem naredil že precej časa. Energično igranje, poskakovanje in vložki na harmoniki so prebudili na pol mrtvo publiko in posledično sem dobil celo par brc v noge – je.bi.ga, to se zgodi, če stojiš zraven odra.

Ker so bili zadnji, mi ni bilo niti najmanj žal, da sem jih počakal. In ja, Katie je seksi in harmonika mi je postala všeč!

The Mahones – “A Great Night on the Lash” Black Irish Tour Video 2011

The Mahones – Live at Punk & Disorderly Festival-2012 – Berlin, Germany!

The Mahones – Drunken Lazy Bastard live @ RfP 2010, CZ [HD]

Objava The Mahones – Punk Rock Holiday – fotografije originalno objavljena na had blog.

Na idilični lokaciji v Tolminu te dni poteka tretji Punk Rock Holiday. Tako kot prejšnja leta je organizator uspel pripeljati velika imena iz sveta “punk rocka” v Sloveniji in s tem razveseliti občinstvo. Če so bili prvo leto “headlinerji” NoFx in Bad Religion, drugo leto skupini Toy Dolls in Good Riddance, potem sta letos skupini Millencolin in Propaghandi. Festival, ki uspe privabiti v Tolmin vsako leto več obiskovalcev je dejansko namenjen temu, kakor je tudi poimenovan – počitnice, ker poteka bo vodi, v prijetnem gozdičku, kjer ne moti lokalnega prebivalsta. Razen, če je vreme takšno, kot je bilo včeraj – dež, dež in dež. Ampak nič ne de, to niti najmanj ne moti obiskovalcev, ki še z večjim veseljem skačejo po lužah, “windmillajo”, “moshpitajo”, “stage divajo”…

O sami glasbi ne morem veliko pisati, ker se ne spoznam na njo. Včeraj me je presenetila skupina The Mahones, ki prihaja iz Irske in kjer igra glavno vlogo harmonikašica, ki je povrh vsega še hudo seksi. Energično prepletanje ritmov ni pustilo ravnodušnih obiskovalcev, kljub temu da je bila že pozna ura in da je pred njimi nastopila skupina Millencolin, ki pa je v mojih očeh izpadla medlo – tako medlo, da mi ni bilo čisto jasno zakaj obiskovalci skačejo in se veselijo z njimi, ko pa je band na odru povsem brez energije. Slednje pa ne bi mogel trditi za Suicidal Tendencies, ki so s svojim hard zvokom predramili občinstvo in dosegli vrelišče. Band, ki je na sceni od leta 1981 in pri katerem se ne pozna njihova starost me je presenetil – pozitivno. Energija se je z odra prelivala med obiskovalce in oder se je polnil z ljudmi, ki so želeli “se vrečt v publiko”.

Na splošno je na Punk Rock Holidayu par stvari, ki me “motijo”:

• vsi smo mi oder – vse občinstvo si želi priti na oder in potem skakati po odru – le redki si želijo “stagedivinga” – s tem zastirajo pogled in dejansko tudi motijo same glasbenike, ko stegujejo roke po njihovih inštrumentih – vendar je to početje povsem legalno in dovoljeno
• vsi smo mi krave – zaletavanje, ki je sicer del kulture punka, vendar v primeru, ko se vate zaleti človek, ki je tako pijan in s punkom nima veze, je to malce mimosunjeno
• vsi smo mi svinje – lulanje povsod – kljub temu, da ima organizator zelo veliko WC-jev, vsi lulajo povsod. In tako se ti lahko zgodi, da se spotakneš ob žensko, ki na tleh lula in jo skoraj poškoduješ
• vsi smo mi kozmus – metanje alkohola – ja, to spada v punk, ampak vseeno se mi zdi škoda takšnega početja, predvsem pa ni super, ko smrdiš po pivu, kljub temu, da si nekje v zadnjih vrstah

Ampak, obstajajo tudi stvari, ki me včeraj niso zmotile – v bistvu jih je veliko več, kot teh, ki so me. In zahvale za to gredo organizatorju, ki se je tretje leto zapored potrudil in naredil “punk” veselico v Tolminu:

• odlična skupine, tako na glavnem, kot na beach odru – Andrej Sevšek – kapo dol!
• če bi prejšnja leta lahko rekel, da je organizacija bila malce “luknjasta”, sedaj tega ne morem niti pomisliti – vse je organizirano zelo natančno in vse je jasno. Označevalne table, trakovi, ograje, veliko različnih prodajalnic…
• različen izbor hrane – med drugim tudi veganska hrana, palačinke, domača hrana
• normalne cene pijače – škoda samo, ker imajo samo Pepsi
• plačevanje s “prepaid” karticami – tako kot na Rock Otočcu, se mi zdi to najboljša možna rešitev za festival
• kavcija za plastične kozarčke, s čimer poskrbijo, da ljudje samo čistijo za seboj
• varnostniki, ki vedo zakaj so tam in ne delajo “sranja”, ampak pomagajo obiskovalcem – primer – varnostnik vidi nekoga s steklenico “whiskeya” in mu jo vzame. Namesto da bi jo vrgel stran, mu jo pretoči v plastenko in vrne in prejme aplavz
• dva različna odra z odličnim zvokom
• hitro menjavanje skupin na odru, brez dolgega čakanja

Še bi lahko našteval, vendar priporočam, da si pridete rajši sami pogledati ta festival, ki na žalost nima velike podpore v Sloveniji. Večina obiskovalcev je namreč tujcev, ki so prišli v naše kraje in kjer so navdušeni nad vsem, tudi nad tem, da so celo popoldne stali do kolen v vodi. Glede na to, da je v soboto vrhunec dogajanja, bo verjetno tudi vse skupaj precej pestro in “punk” začinjeno. Jaz pridem nazaj!

Še ena recenzija prvega dne – Reportaža: Punk Rock Holiday (1. dan)

Objava Punk Rock Holiday 2013 originalno objavljena na had blog.

Naključe? Na današnji dan, pred tremi leti je skupina Millencolin nastopila v Trbovljah na Šklabfestu, ki je bil predhodnik danes veliko bolj poznanega Punk Rock Holiday festivala, ki se je včeraj začel v Tolminu. In danes, po treh letih, bo na oder v Tolminu zopet stopila skupina Millencolin.

Millencolin, švedski bend, ki si je nadel ime po skejterskem triku, je nastal leta 1992. Sestavljajo ga Erik Ohlsson, Mathias Färm, Nikola Sarcevic in Fredrik Larzon. Igrajo zelo melodičen skate punk core. Jaz pa se jih spomnim iz nekega obdobja pred mnogo leti, ko sem se spogledoval z glasbo Satanic Surfers, Rancid,..
Skupina Millencolin je do sedaj izdala sedem albumov: Tiny Tunes (1994), Life on a Plate (1995), For Monkeys (1997), Pennybridge Pioneers (2000), Home from Home (2002), Kingwood (2005), Machine 15 (2008)

In tole so fotografije iz Trbovelj

Objava Millencolin – danes na Punk Rock Holiday originalno objavljena na had blog.