Vas zanima kje vas bodo 19. aprila 2024 čakali radarji na slovenskih cestah? Spodaj so kokacije radarjev na maratonu nadzora hitrosti, ki ga pripravlja policija in je del vseevropske akcije. Policisti bodo na teh lokacijah merili hitrost med 6. in 18. uro.

• Zemljevid lokacij novih radarjev na Hrvaškem / v Sloveniji jih ne bo, ker jih dvorni dobavitelj policiji ne zagotavlja
• Maribor bo od privatnega podjetja najel mobilni radar za merjenje hitrosti
• Trije mladci ukradli vozilo, kamera v avtu je snemala njihovo kršenje prometnih predpisov in pogovor med njimi

Sicer ne razumem tega opozarjanja na radarje vnaprej, ampak kdo sem jaz, da bi razumel policijo in njihove odločitve. Jaz ponavadi dobim kazen tam, kjer niti pod razno ne bi pričakoval radarja in je le ta namenjen inkasanstvu in ne umirjanju prometa. Ampak to je druga zgodba.

Lokacije radarjev na maratonu nadzora hitrosti:

Objava Lokacije radarjev na maratonu nadzora hitrosti / 19. aprila 2024 originalno objavljena na had blog.

Pred dnevi sem med branjem članka naletel na zanimivo informacijo, ki je nisem poznal. Strošek posledic prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji je 2.864.311 evrov (vir). Da, prav ste prebrali. 2 milijon in 800 tisoč evrov. Podatek velja za leto 2021 in za eno smrtno žrtev in številka je enormna in ob njej bi se morala ministrstva, predvsem pa agencije, ki se ukvarjajo s to problematiko “prebuditi” in se končno posvečati tej temi malce bolj konkretno.

• Z električnim invalidskim vozičkom skozi predor Markovec / Darwinova nagrada je njegova
• Pozor previdno, kolesarji in motoristi so zopet na cestah
• Če bi bili projektanti kolesarskih poti kolesarji …

Skupni družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji v letu 2021 znašali okrog 1,548 mrd EUR, od tega stroški, povezani z udeleženci, 1,168 mrd  EUR in stroški, povezani s samimi nesrečami 0,379 mrd EUR. (vir)

Ne gre za drobiž, ampak gre za konkretne vsote. Kako se torej izračuna ta strošek posledic prometne nesreče?

Osnova za oceno stroškov prometnih nesreč v R Sloveniji temelji na rezultatih raziskovalne naloge “Vrednotenje prometnih nesreč na cestah v Republiki Sloveniji”, ki jo je julija 2000 za Direkcijo Republike Slovenije za ceste izdelalo podjetje OMEGA consult d.o.o. Izhodiščne vrednosti, korigirane v letu 2004, so se vsako leto revalorizirane po indeksu rasti cen. Od leta 2008 dalje, se vsako leto revalorizirajo po bruto domačem proizvodu. V letu 2021 je bila na podlagi podatkov iz leta 2019 izdelana zadnja posodobitev vrednotenja družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč (naročnik je bila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo).

Več na povezavi – Družbeno ekonomski stroški prometnih nesreč

Namesto, da bi v letu 2023 vpeljali sisteme, ki omogočajo avtomatsko zaznavo vožnje skozi rdečo luč, sekcijsko merjenje hitrosti, merjenje varnostne razdalje na daljavo in vse ostale mogoče sisteme, ki bi preventivno prispevali k stanju na naših cestah, se na tem področju nič ne dogaja.

Vse bolj imam občutek, da nekomu ni v interesu, da se postavijo pametni sistemi – ker na žalost je dejstvo, da v Sloveniji moraš imeti za vsako stvar zakon in kazen, ker sicer se nihče ne drži pravil, ki niso namenjena zgolj in samo sebi. Vendar bi bilo določena pravila potrebno posodobiti in jih prilagoditi na svet v katerem živimo.

Ampak zakaj bi se kdorkoli ukvarjal s to tematiko, če pa se lahko delamo, da to ni problem in da je vse v najlepšem redu. Koliko ljudi mora umreti na naših cestah, da se bodo začeli odgovorni končno ukvarjati s to temo?

Objava 2.864.311 evrov je strošek posledic prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji originalno objavljena na had blog.

Policija in nadzor hitrosti. Policija bo dne  21. aprila po Sloveniji izvajala meritve hitrosti v akciji maratonskega nadzora hitrosti (vir). Posledično so za to pripravili spisek preko 600 lokacij, kjer bodo izvajali meritve in tudi časovne intervale, kdaj bodo kje.

• Policija predstavlja aplikacijo za obveščanje oškodovancev kaznivih dejanj
• Odgovor policije – policija parkira na uvozu na avtocesto
• Hrvaška policija, prehitra vožnja in prometna kazen
• Policija parkira na uvozu na avtocesto

Glavni namen maratona nadzora hitrosti je znižati hitrost na slovenskih cestah in zmanjšati število smrtnih žrtev, hudo in lahko telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Znižanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h bi pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 %, znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %.

Podpiram takšne akcije, saj kdor bo dobil kazen, se bo lahko zahvalil samemu sebi. Namreč, če kljub vsemu nekateri vozijo hitreje, kot so predpisane hitrosti, potem mora biti nekaj precej narobe s takšnim voznikom in si zasluži kazen!

Objava Policija in nadzor hitrosti / 21. april / kje bodo stali radarji in policisti kasirali originalno objavljena na had blog.

Maribor ima nekaj novega – podjetje Iskra Sistemi je v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Maribor namestilo na 14 semaforjev sisteme za avtomatsko detekcijo prekoračitve hitrosti, oz. radarje. S temi sistemi imajo namen opremiti 23 križišč(*), prav tako imajo v naslednji fazi namen vzpostaviti sistem zaznave prevoza rdeče luči. Kazen za voznika, ki bo prekoračil hitrost za 10km/h, bo 80 eurov (40 v osmih dneh), do 20km/h prehitra vožnja vas bo stala 250 eurov (125), do 30km/h – 500 eurov (250), nad 30km/h 1000 eurov (500), nad 50km/h pa 1200 eurov (600). Jeap, vožnja po Mariboru ne bo poceni, če boste za trenutek malce nepazljivi in ne boste pazili na hitrost!

V nekaj dneh delovanja teh novih radarjev v Mariboru se je “nabralo” že preko 5000 kazni (po včerajšnjih podatkih preko 8000). Torej ta ukrep ni namenjen varnosti, ampak polnjenju prazne blagajne – vendar ne MOM-u, ampak bolj Iskra Sistemom, saj dobijo prvih šest let 92% od izterjanih kazni in občina 8%, naslednja štiri leta pa Iskra dobi 91%, občina 9%.

Da tega, da gre denar od kazni v zasebno podjetje, niti ne omenjam. Če kdo ve, kateri predpis ureja to in če je to sploh dovoljeno, na dan z besedo!! Iščem člen zakona!

*Javno-zasebno partnestvo nalaga, da mora podjete Iskra v štirih letih zamenjati 58 semaforjev, da mora v 16 križiščih na novo vzpostaviti sistem semaforizacije, preplastiti tisoč metrov vozišč, posodobiti 76 semaforjev s svetili led, rekonstruirati pet križišč, jih 23 opremiti s sistemi za detekcijo hitrosti in vožnje skozi rdečo luč, 40 križišč opremiti samo s sistemom za detekcijo vožnje skozi rdečo luč, vzpostaviti pa mora tudi paralelno optično omrežje (vir)

In sedaj se vrnem v leto 2008, ko sem imel sam podobno idejo in jo tudi zapisal – Jaz bi imel koncesijo za stacionarne radarje na avtocestah

Na naših avtocestah je kar nekaj stacionarnih radarjev, oz. ohišij v katere jih namestijo. V zadnjem tednu, ko sem naredil precej kilometrov po avtocestah, sem ugotovil, da so to večinoma prazna ohišja, ampak namen je dosežen. Vsi po vrsti zavirajo, ko zagledajo “radar”, oz. tisto ohišje. In se mi je utrnila ideja. Zakaj bi imela držva delo z radarji, z obdelovanjem fotografij, s pošiljanjem položnic in vsem kar sodi v ta proces. Naj mi država podari koncesijo za stacionarne radarje in bo stvar urejena.

Postavil bi še kup dodatnih radarjev na naše avtoceste, vendar to na odseke, ki so nevarni, ne pa na ravnine, kjer se zasluži največ denarja s kaznimi. Vse skupaj povezal preko UMTS omrežja in online obdeloval celoten proces in vse prekrške. Dnevno pošiljal položnice, če bi imel dostop do podatkov, ki jih ima policija, ali pa jih predajal njim, ki bi ukrepali dalje.
Seveda bi, glede na to, da v Sloveniji od zadnjih volitev ni več korupcije in klientelizma, poskrbel tudi za to. Namreč moje cene uničenja dokazov, bi bile veliko višje, kot pa policijske kazni, tako da ne bi prihajalo do kršitev predpisov in se mi ne bi bilo potrebno zagovarjati, ali skrivati pred Dragom Kosom. In definitivno bi prispeval vsaj 95% pobranih kazni v proračun, da bi se zmanjšala inflacija in bi lahko nabavili še ene 400 kosov Patrij in bi zaradi tega dobili bolj ugodno ceno in bi se lahko podarilo več provizij in podkupnin. Saj vendar živimo v deželi, kjer se cedita med in mleko.

No, mogoče pa je ta moja ideja že v realizaciji in sem zamudil tudi ta vlak, ki bi mi pripeljal cel kup zlata, veselja in brezskrbnosti.

No, sedaj razmišljam malce širše – ljudje se čedalje manj vozijo po avtocestah, zaradi cene goriva, ampak po mestih se še vedno vozijo. In zakaj ne bi dobil koncesije za radarje v Ljubljani. Toliko prometa in toliko prehitrih voznikov. Zlata jama in cekinčki bi kar sami padali v malho.

En problem obstaja, da je v Ljubljani župan Zoran Jankovič in ne Franc Kangler, ki se je precej slabo “zdilal” z Iskra Sistemi – edino v primeru, da bi se vsi, ki se vozijo po Mariboru odločili, da bodo vozili po predpisih in bi le tako “zjebali” plane. In takšno idejo bi bilo potrebno realizirat – pred vsako križišče v Mariboru čim večje transparente – ali pa na billboarde opozorila da je tam radar. In voila, naj gredo v rit!

Objava Radarji v Mariboru – jaz bi imel koncesijo za radarje v Ljubljani originalno objavljena na had blog.