Verjetno nisem edini, ki je zadnje čase opazil “Jebesh” oglase. Jebesh disko ritme, Jebesh španske pop hite, Jebesh playback muzičarje. Oglasi za Rock Radio. Na srečo sem danes dobil tudi Jebesh Rock Radio oglas, ki je precej bolj primeren kot pa vsi prej omenjeni. Kje je problem?

• Visit Norway / oglaševanje države je lahko tudi drugačno / bi imel STO jajca za to?
• So Rimske Terme v riti / oglaševanje je lahko tudi seksistično
• #hashtag v oglaševanju / #wtf

Jebeš takšno oglaševanje, kjer se moraš za provokacijo zateči v “tujo besedo” in da ostaneš v “mejah normale” ji namesto š-ja dodati sh.

Jebeš takšno oglaševanje, kjer se “delaš norca” iz ostale glasbe – posledično tudi Jebesh vse tiste, ki poslušajo drugačno glasbo.

Jebeš takšno oglaševanje, kjer mulčki sprašujejo svoje starše kaj pomeni beseda jebesh in morajo najti čudne razlage, ker ni nihče našel boljše in bolj primerne besede.

Jebeš takšno oglaševanje in ne jebesh.

Par stvari, da razjasnim. Rad poslušam rock. V bistvu že celo življenje. Rad poslušam radijske postaje, predvsem med vožnjo. In rad imam oglaševanje – sicer ga spremljam kot konzument in kot tak ga lahko tudi preprosto kritiziram. Ni se mi potrebno postaviti v čevlje agencije, ker me ne zanima “brief. Zanima me realizacija. In pri takšni realizaciji ne morem biti tiho. Če se že stroka ne oglasi, sem vsaj jaz tisti, ki še malce brcne in ki očitno ne razume “jebesh oglaševanja”.

Tudi v oglaševanju obstaja etika. Tudi v oglaševanju obstaja družbena odgovornost, še posebej, ko so “billboardi” povsod naokrog. Ampak jebeš to, če lahko uporabiš besedo jebesh in so “kul”.

Ko je prišel Rock Radio v eter leta 2014, sem bil navdušen. Končno radijska postaja po moji meri sem si takrat mislil. No, kaj kmalu sem ugotovil, da se pri njih “playlista” ponavlja. In tako sem ugotovil, da mi moji ljubi RHCPji v nekem trenutku niso več bili tako ljubi, ker so se mi “zagabili”. Ko je nečesa preveč, je pač preveč.

Zato pač jebeš takšno oglaševanje in jebeš Rock Radio …

p.s.: spodnja ilustracija ni moje delo. Če kdo pozna avtorja, naj mi prosim sporoči, kajti ne želim si prisvajati avtorskega dela. Sicer pa kapo dol kdorkoli je to ustvaril!

Avtor spodnje ilustracije je Miran Pratnekar

via GIPHY

via GIPHY

Objava Jebesh Rock Radio / jebeš takšno oglaševanje originalno objavljena na had blog.

Nov dan, nov ukrep vlade. Tokrat v borbi proti številnim nesrečam, ki so se dogajale v mesecu juliju na naših avtocestah. Tokratna “pogruntavščina” je dokaj preprosta – ukinitev sporočanja informacij o radarjih prek radijskih postaj.

Ja, prav ste prebrali. To naj bi bil eden izmed ukrepov, ki bo rešil povečano število nesreč na slovenskih cestah. Seveda, kajti zaradi obvestil o radarjih se ljudje odločijo, da se bodo zaletavali na avtocestah, kajne? Ta “projekt” ima ime Molk za življenje! in definitivno je to ena izmed najbolj briljantnih idej, kar jih lahko premorejo trusti, ki se ukvarjajo s problematiko prometa v Sloveniji. No, če je drugi ukrep, da bomo na radijih slišali več obvestil o tem, da moramo voziti previdno in prilagoditi vožnjo razmeram, potem je to čista zmaga (#NE!).

• Sekcijsko merjenje hitrosti pri trojanskih predorih
• Radarji v Mariboru – jaz bi imel koncesijo za radarje v Ljubljani

V čem je problem. Obvestila o radarjih so koristna informacija za voznike. Prav tako pa tudi za policijo. Namreč, tudi če policije ni na tistem odseku, bodo ljudje vozili bolj previdno. Po drugi strani pa se človek vsaj zdrzne, ko sliši da nekje stoji radar. V končni fazi nas edino visoke kazni prepričajo v to, da vozimo bolj počasi, predvsem pa primerno razmeram na cesti – vse ostalo je pač zgolj statistika.

Radijske postaje že leta obveščajo voznike o tem, kje stojijo radarji. To je postal del njihove programske sheme. Zakaj kaznovati radijske postaje in jim vzeti “cukrček”, ki ga imajo za svoje poslušalce, če pa strokovnjaki ne morejo drugače rešiti problema številnih smrtnih žrtev na naših cestah. Kajti, v mojem svetu tole pomeni – do sedaj je bil krivec za veliko število mrtvih na naših cestah alkohol, potem previsoka hitrost, sedaj pa tudi radijske postaje, ki objavljajo informacije o lokacijah radarjev.

Do sedaj sem bil prepričan, da ni smisel policije v tem, da pobira kazni. Ampak sem se očitno motil. Namreč tale ukrep je namenjen točno temu – več denarja v državno blagajno.

Če bi se vsi ti vrli možje, ki odločajo o prometni varnosti kdaj se peljali po naših cestah, bi hitro ugotovili:

• ceste so luknjaste kot sir, da se marsikdaj vprašam, kdo mi bo povrnil stroške za uničeno podvozje
• zelo malo, ali nič policistov, ki bi izvajali nadzor prometa
• zapore cest na vsakih par kilometrov avtocesta, kljub temu, da ni nikogar na “gradbiščih”
• veliko večje število vozil na cestah, kar ni bilo predvideno in sedaj se soočamo s posledicami
• napačna prometna politika, ki so jo peljali nekateri ljudje

Zgolj laičen pogled na vse skupaj in predvsem v razmislek odločevalcem, ki očitno nimajo ravno veliko stika z realnostjo. Namesto, da bi povečali število policistov na naših cestah – edino, kar vidim so Darsovci, ki pobirajo kazni voznikom brez vinjet, se pri nas odločajo o ukinitvi poročanja o lokacijah radarjev na naših cestah. Butale! Ampak jih razumem. Nekaj je treba narediti, saj je situacija res obupna.

Dokler se bo državi šlo zgolj za to, da bo pobrala več denarja (kar bo posledica tega predloga!), namesto da bi razmišljala o celoviti spremembi cestne politike, bo na naših cestah še vedno veliko smrtnih žrtev. Kdor ne gre s časom, s časom gre..

Objava Informacije o radarjih na radijskih postajah bodo preteklost originalno objavljena na had blog.

Do sedaj se je slovenska glasba vrtela večinoma v nočnem času, saj je veljal 86. člen iz Zakona o medijih:
1) Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
(2) Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija

Osnutek predloga novega zakona o medijih pa te kvote spreminja, oz. manjša na 15%, ne glede na to katera radijska postaja predvaja glasbo.

In sedaj so se začela lomiti kopja. Na eni strani so avtorji glasbe, ki jim bo sprememba zakona o medijih prinesla manj denarja od avtorskih pravic, na drugi strani pa so uredniki, ki zagovarjajo spremembo zakona, saj je dejansko težko najti na RTV Slo 40% kvalitetne slovenske glasbe. Najdlje od vseh avtorjev je šel Mojmir Sepe, ki je zagrozil da bo vrnil državno odlikovanje, ki ga je prejel konec julija za prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe, če bo ta zakon obveljal.

Kje pa smo mi, ki konzumiramo to glasbo? Na nas se nihče ne spomni, kajne? Nihče nas ne vpraša, kaj bi mi radi, saj smo samo nepomemben člen v tej “prehranjevalni” verigi?!?

Ker sem reden konzument glasbe, ki se vrti na radijskih postajah in imam o vsaki stvari svoje mnenje, ne morem mimo tega, da ga ne bi povedal tudi o tem.

Pred tremi leti sem o tej temi zapisal sledeče:

In tako so dobili izvajalci kot so Siddharta, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Magnifico, Dan D,…. čas v nočnem programu, ko samo redke nočne ptice, par ljudi v službah in tisti, ki se vozimo z avtom v nočnem času, uživamo v njihovi glasbi. Čez dan je takšne glasbe precej manj.

Razumem kritike, ki pravijo da slovenska glasba ni kvalitetna, vendar to pospoševanje ne more zajemati celotne slovenske glasbene scene, na kateri si lahko vsak najde nekaj, kar mu je pri srcu. Razumem izvajalce, ki tarnajo, da ni prihodkov od prodaje CD-jev in da je preveč piratstva. Tudi založbe razumem, ki imajo čedalje manj zaslužka.

Vendar smo v Sloveniji in Slovenci smo pri teh stvareh zelo specifični in precej “zajebani”. Glasbeni okus Slovencev je hudo sofisticiran, vsaj tako bi predpostavil po kritikah vsakega izvajalca in vsakega komada, ki so jih sposobni sproducirati “določeni kvazi strokovnjaki”.
In če vse to pogledam na primeru slavčka Damjana Murka, potem jim lahko pritrdim! Sicer pa se ne strinjam s posploševanjem. Že to, da se on dnevno pojavlja v vseh trač revijah s članki, ki jih več ali manj sproducira sam, pove dovolj o kvaliteti teh medijev. Ampak to je že druga zgodba.

Tokrat se precej bolj nagibam na strank urednikov radijskih programov, ki imajo zelo dober argument za zmanjšanje slovenske glasbe na radijskih postajah. Namreč – 40% kvalitetne slovenske glasbe, ki naj bi se predvajala v dnevu, je nemogoče zagotoviti? Sicer je res, da obstajajo različni kriteriji za to in tukaj definitivno ne štejem radijskih postaj, ki imajo playliste najnovejših komadov, ki se čez dan zavrtijo vsaj 4-krat.

In kot konzument imam predlog za avtorje glasbe, ki zahtevajo ohranitev 20% in 40% kvot – delajte kvalitetno glasbo in ljudje bodo kupovali vaše zgoščenke in bodo polnili vaše koncerte, vi pa boste srečno živeli od teh prihodkov. Na radijskih postajah pa naj se uveljavlja kvalitetna glasba, s katero bodo radijske postaje pridobivale na poslušanosti – naj se dela naravna selekcija.

Če bi naši glasbeniki delali kvalitetno glasbo, potem ne bi potrebovali kvot, s katerimi bi določali deleže, saj bi se večinoma vrtela domača glasba. Dokler pa temu ni tako, pa je prav da so kvote, vendar ne tako visoke. Ker če glasbeniki dosežejo ohranitev enakih kvot, potem bo njihov naslednji korak, da mora vsak prebivalec Slovenije kupiti en CD od Wernerja in Brigite Šuler. Da o Sanji Grohar niti ne govorim – dva cd-ja (če je katerega že izdala, niti ne vem!)

Objava Osnutek predloga novega zakona o medijih – manj slovenske glasbe na radiu in televiziji originalno objavljena na had blog.

Vsak dan sem na cesti. Moj zvesti spremljevalec v avtu je, ker se večinoma vozim sam, Val 202. Sicer se mogoče sliši malce smešno, ampak ne znam si več predstavljati jutranje vožnje proti Ljubljani, ali Mariboru brez poslušanja domislic odličnih voditeljev Vala 202!
In če sem pred leti v avtu poslušal izključno kasete in kasneje CD-je, je sedaj vsa stvar precej bolj preprosta. Prižgem radio in stvar je urejena. Nič več iskanja pravega CD-ja, iskanja skupine, ki bi mi sedla,..

Val 202 in njegovi ustvarjalci poskrbijo za ravno pravo mešanico informacij, glasbe, predvsem pa zanimivih dovtipov (asshole recimo), ki prikradejo poslušalcem nasmeh na obraz. Niti oglasni bloki ne motijo, no mogoče oglasne oddaje, ki so malce preveč šalabajzerske – ampak imam srečo, da jih le redko ulovim.

Všeč mi je, da njihovi glasbeni uredniki vrtijo tako raznoliko glasbo, da včasih sam ne morem verjeti da sem na na nacionalnem radiu – Sex Pistols, Fugazi, Ramones, Hladno Pivo. Da o oddajah ki so posvečene elektronski glasbi, ali novim skupinam, ki si šele utirajo pot med zvezde, niti ne izgubljam besed.

Ne bom izpostavljal imen, kajti celotna ekipa skrbi za to, da smo poslušalci zadovoljni. In odzivi klicateljev, ki gredo v eter govorijo ravno o tem – da se z Valom 202 počutijo domače!

Ekipi Vala 202 še naprej želim, da mi velikokrat polepšajo dan in da še naprej ustvarjajo najbolj poslušano radijsko postajo v Sloveniji! Rispekt!

Val 202 lahko sledite tudi na:

Objava Val 202 – vsak dan mi polepša dan! originalno objavljena na had blog.