Niti mesec še ni minil od “pobalinske” uredbe Banke Slovenije, ki je uvedla omejitve pri kreditiranju prebivalsta in prvi rezultati so že znani. Banke so odobrile med 30 in 40 odstotkov manj stanovanjskih in potrošniških kreditov kot novembra lani! V Združenju bank predvidevajo, da se bo kreditiranje znižali do 70 milijonov mesečno.

• Banka Slovenije uvedla omejitve pri kreditiranju prebivalstva / kdo bo še lahko dobil kredit?
• Guverner Boštjan Vasle / DA, kredit je namenjen nakupu stvari, ki si jih sicer ne moremo kupiti
• Zakaj so starejši ljudje v Sloveniji diskriminirani in zakaj je država pozabila nanje

To, da je bila poteza Banke Slovenije “pobalinska”, postaja sedaj vse bolj jasno. To, da s tem početjem Banka Slovenije onemogoča ponujanje storitev, ki so v domeni banke očitno ni nikomur pomembno. Oni so pač nad plebejci in očitno si nekateri želijo novo krizo, ker v krizi se lahko zelo dobro pleni in nabira “vojni dobiček”.

Seveda si kaj takšnega lahko omislijo v instituciji, ki zaposluje preko 400 ljudi, ki lahko dobijo interne kredite in kjer guverner prejema plačo v znesku 12.000 evrov bruto in ki je nedotakljiva.

Ker se zadnje čase vse pogosteje omenja stanovanjsko politiko, ki je ni v Sloveniji – se lahko samo za trenutek spomnimo Jazbinškovega zakona, ki je omogočil poceni odkup “skupne” lastnine in ki je omogočil tistim, ki so živeli v “naših” stanovanjih, da so prišli poceni do nepremičnin. V prejšnjem sistemu so bile te stvari urejene in tudi gradilo se je veliko – v sedanjosti se tudi gradi, ampak so cene kvadratnega metra v Ljubljani okoli 4.000 evrov in več. In investitorji ponujajo stanovanja v velikosti 100+ kvadratnih metrov.

Ukrep Banke Slovenije pa marsikomu onemogoča, da vzame 700 evrov kredita za nepremičnino mesečno, čeprav mora plačevati 700 evrov najemnine mesečeno. Ampak ne sme in ne more si privoščiti svoje nepremičnine.

In še enkrat bom zapisal. Krize leta 2008 nismo povzročili “mali ljudje” in krediti, ki smo jih dobili. Vendar smo taisti “mali ljudje” sanirali banke in luknje, ki so nastale, ker se je kreditiral kapital in tajkunski prevzemi. Kljub temu, da je šlo za “krajo javnega denarja” imam občutek, da ni nihče od banksterjev in tistih v Banki Slovenije odgovarjal za vse to dogajanje. Ravno obratno – svaljkanje se je nadaljevalo iz ene funkcije na drugo in imena se ne spreminjajo precej.

Glede na to, da bi Banka Slovenije na vsak način očitno želela imeti novo “recesijo”, me prav zanima kaj se da v Sloveniji še “potamaniti” in kjer lahko še nategnejo “male ljudi”.

Objava Zaradi ukrepov Banke Slovenije skoraj 40 odstotkov manj kreditov v novembru originalno objavljena na had blog.

Revija Ona razpisuje nov natečaj – Onina zgodba 2010 z naslovom Kako sem preživela recesijo in se ob tem smejala. Po naslovu sodeč je namenjena ženski populaciji, vendar si ne morem pomagati, da ne bi dodal svojih 5 centov.

Kot ljubitelj teorij zarot (hmm, ali to pomeni da se mi malce meša??) sem tudi o recesiji razmišljal kot o zaroti nekaj časa. Namreč ta recesija je bila idilična priložnost, da bi ljudje začeli malce drugače razmišljati o svojih življenjih, kot pa samo preko materialnih stvari. In da bi končno doumeli, da je naše življenje malce več kot pa samo pehanje za boljšim avtom, višjim zneskom na bančnem računu in pa večjim portfeljem.

Nekaterim so se podrle sanje. Vendar so bili v to zgodbo vpleteni tudi nič krivi ljudje, ki so že tako komaj preživeli cel mesec – zaradi recesije, oz. izgovora o tem, pa so ostali še brez službe. Nekateri so izkoristili recesijo in zato odpuščali. Drugi pa so jo izkoristili in so si nabrali še več. Odvisno od posameznika – vedno bodo “vojni profiterji”.

Ampak nazaj k naslovu – Kako sem preživel recesijo? Odlično. V bistvu sem se od prvega dne boril z njo na zelo preprost način – Fight fire with fire in zaenkrat se mi še vedno smeji. Namreč edini način, da sem lahko pomagal državi iz tega sranja, je bil da sem trošil. Da nisem začel denar tlačiti v nogavice, ampak sem ga spravil v obtok in tega nisem obžaloval.

Ali sem naredil pravilno ali napačno, sploh ni vprašanje. Vprašanje je, če sem v tem užival? In odgovor je seveda preprost – užival sem, ob vsakem zapravljenem centu, veliko bolj, kot pa da bi ves ta denar imel nekje skrit in bi sedel na njem in samo razmišljal, koliko ga bom izgubil zaradi razmer na denarnih trgih v svetu.

V bistvu me recesija ni niti najmanj prizadela, veliko bolj me je uvedba Eura, ko so cene kar naenkrat nenormalno poskočile in smo navajenih velikih “številk” na bankovcih prišli na majhne zneske, ki pa so dosti vredni. Par kovancev je lahko povsem dovolj za odlično kosilo, ali pa kovanec je dovolj za eno pivo. In kljub temu da se hitro “aklimatiziram”, je bila zame ta sprememba precej bolj naporna kot pa recesija.

V Glasu Istre je bil čudovit naslov – Kod nas ništa nije uspjelo, pa tako neće ni recesija. In tako je tudi moj čas v “recesiji” minil – ni ji uspelo. Ampak ljudem ni uspelo tudi nečesa drugega. Zavedati se, da je čas da se naredijo korenite spremembe, tako v politiki, kot v medsebojnih odnosih, kot tudi na samem monetarnem trgu.

Mogoče bo čez mnogo let spet kakšna “recesija”, oz. kakšen nov strah, ki bo ljudi prestrašil in se bomo iz tega naučili kaj koristnega. Iz te recesije smo se pač bolj malo!

Predlog Luke Jurija iz stranke SD, legalizirajmo marihuano in napolnimo držvno blagajno, bi bil lahko idelna iztočnica za korak v legalizacijo! Potem bi se nam šele smejalo ob misli na recesijo!

Objava Kako sem preživel recesijo in se ob tem smejal originalno objavljena na had blog.

Par zapisov, ki so zaznamovali odhajajoče leto – junij 2009 in so mi še posebej pri srcu!

• Lojze Peterle in njegov predvolilni boj
• Od česa si bil/a v življenju najbolj zadet/a?
• Napitnine v času recesije in eura
• Patrick Vlačič – minister za promet in njegova zgodba o vožnji z modrimi lučmi
• Ob bok komentatorjem, ki pametujejo o nesreči na paralelnem krosu v Logatcu
• Slovenski Lorem Ipsum – SLI

Red Bull X-Fighters Exhibition Tour, Maribor

had odkrije had

The Killers in Dan D koncert, Itak Džfest, Ljubljana Stožice

Red Bull Bike Fighters, Maribor

Downhill Pohorje – Nissan UCI MTB World Cup

DH Pohorje – Miss Bicikl

Muzej voščenih lutk Madame Tussauds New York

Objava Pregled leta 2009 na had.si – junij 2009 originalno objavljena na had blog.

Par zapisov, ki so zaznamovali odhajajoče leto – marec 2009 in so mi še posebej pri srcu!

• Copy Paste generacija – kopiraj – prilepi
• Kje so naše Patrie?
• Prehitevalni pas na avtocesti je namenjen prehitevanju!
• Narod, ki se sramuje svoje preteklosti, nima prihodnosti
• Recesija – legalizirajmo marihuano in napolnimo držvno blagajno
• Under Construction – nostalgija

Gang Bang Train – skupinska selitev gosenic

Zakaj obožujem Jaffa Cakes

Dobnik – Nutella torta

Največji zlati kovanec v Evropi – Dunajski filharmonik težek 31 kg – sejem Collecta

Objava Pregled leta 2009 na had.si – marec 2009 originalno objavljena na had blog.

Gašper mi je včeraj v komentarju na zapis – Najbogatejši Slovenci 2009 – lestvica 15 najbogatejših dal odlično iztočnico – za slovensko zavist bo pravi balzam, če boš objavil primerjavo, koliko so najbogatejši Slovenci izgubili v enem samem letu

In res je. Številke so hudičevo zanimive! Preprosti ljudje, ki na leto zaslužimo 10-15k€ in na drugi strani ljudje, ki so v enem letu izgubili 200, 120, 67 – milijonov €! Oz. sedem, ki so uvrščeni na lestvico 2009 je v enem letu izgubilo skoraj pol miljarde eurov (-492.6 mio€). Številke, ki so daleč od našega dojemanja realnosti!

Mirko Tuš: -209.4 mio €
Darko Horvat: -124.8 mio €
Joc Pečečnik: -67.7 mio €
Dari in Vesna Južna: -52.8 mio €
Bahtijar Bajrović: -23.2 mio €
Igor Lah: -9.3 mio €
Tomaž Lovše: -5.4 mio €

Ampak takle mamo. Če imajo, potem lahko tudi izgubijo! Večji problem je pri nekaterih, ki so bili lani še na lestvici pa vendar niso imeli, oz. so imeli – kredite, ki so jim jih rade volje posojale banke!

Koliko let bi moral povprečni državljan delati (917,64 neto plače/oktober), da bi si lahko privoščil izgubo, ki jo je doživel Mirko Tuš? 228353 mesecev, oz. 19029 let!
Pri Tomažu Lovšetu bi bilo bolj preprosto – 5888 mesecev, oz. 490 let!

A je kdo komu iz lestvice tipično “slovenceljnsko fovš”?

Objava Recesija je udarila tudi lestvico najbogatejših v Sloveniji originalno objavljena na had blog.

Nominiranke za Femme fatale 2009 so sicer znane – Alenka Gotar, Ana Dolinar, Špela Grošelj, Maja Martina Merljak, Manca Špik, Jerneja P. Zhembrovskyy, Nuša Šenk, Jerca Legan, Pika Božič Kontrec in Manca Zver Matičič (vir) – wtf, katera od njih je fatalka??, vendar v tem seznamu močno pogrešam Ljudmilo Novak, ki si zasluži to čast in ta naslov!

Ampak gremo po vrsti. Manca Zver Matičič? Pika Božič Kontrec? Jerca Legan? Po katerih kriterijih pa so našli te tri osebe in jih uvrstili v izbor Femme fatale? Prva je hčerka bivšega ministra, druga je wannabe pevka, ki se je kljub odločitvi da nikoli več ne stopi na oder, premislila in precej klavrno spet začela svojo pevsko kariero in slednja je, hmmmmm, žena Milana Cvikla?!?
Ampak kaj hudiča so te ženske naredile, da bi jih nekdo uvrstil na lestvico fatalk??

Je kriva recesija fatalnosti? Ali pa se pobere vsako, ki bi rada tekmovala, samo za to da se zapolni kvota. Sicer bi bilo smešno, če bi imeli samo Ljudmilo Novak, ki bi se verjetno prijavila sama!

Seveda nikakor ne morem mimo dejstva da na lestvici ni naše drage Ljudmile Novak – evropske poslanke. Članice stranke NSi, ki ni prišla v parlament, ampak ki s svojimi izjavami buri domačo javnost – o domobrancih, o istospolnih porokah in vseh ostalih zadevah o katerih imajo svoje mnenje.
Ja, mediji potrebujejo takšne “primerke”, ker posledično se potem tudi več komentira na takšne temo in še več pljuva čez vse! In to prinaša obisk!

In tako predlagam, da se izbor za Femme fatale Slovenije 2009 predčasno konča in se Ljudmilo Novak proglasi za edino zmagovalko tega tekmovanja – doživljensko!!

Se kdo ne strinja z menoj!

Objava Femme fatale Slovenije 2009 – predlagam Ljudmilo Novak za večno zmagovalko! originalno objavljena na had blog.

Pred tremi leti naša držva še ni bila v recesiji, niti še nismo imeli Eura, sem o napitninah zapisal

Gres na bencinsko in ti nekdo ocisti stekla in mu pustis 200 sit. Gres v restavracijo na kosilo in mu pustis 10% od zneska racuna. Gres v trgovino in pustis prodajalki drobiz, ki ti ga vrne. Gres v lokal na pijaco in pustis 300 sit. In to vse v enem dnevu. Prav zanimiva je ta navada napitnin. In ce ne pustis napitnine, te marsikdo prav cudno pogleda, ali pa skoraj da napizdi. Pa se mi poraja vprasanje. A dobi delavka za tekocim trakom, ki ima ze tako zelo nizko placo, kdaj napitnino? A dobi en smetar, ki cel dan prezivi zunaj, kdaj napitnino? A dobi ena tajnica v pisarni, ki pridno in vestno opravlja svoje delo, kdaj napitnino? Ne dobi. Niti jaz ne dobim napitnine za delo, ki ga opravljam. Pa vendar dajem napitnine.

Sedaj imamo euro in recesijo. Odločitev, kolikšna bo napitnina je stvar posameznika. Vendar ko mi prijazna “študentka” očisti vetrobransko steklo na bencinski črpalki, sem v dilemi. Naj ji dam 1€, ali 2€? Po drugi strani sta 2€ precej visok znesek (ponavadi 1/20 zneska za gorivo, ki gre v rezervoar), oz. skoraj steklenička Coca Cole v lokalu.
Kaj pa v lokalu? Ko ti neprijazen študent vrže pijačo na mizo, zraven polije kavo po krožniku in niti na misel mu ne pride, da bi ga zamenjal. Ali si zasluži napitnino?

Med tripom po Ameriki, kjer so me vsi še posebej opozorili na pomembnost napitnin, sem se navadil, da prištejem znesku ki ga dobim na računu vsaj še 15%. In to je pilo vodo.

Pri nas večinoma plačujem z American Express kartico, tako da velikokrat sploh nimam s seboj fizičnega denarja, da bi lahko dodal napitnino. Čeprav poskušam za prijazno postrežbo tudi nagraditi človeka. Je pa res, da je čedalje manj takšnih primerov ko sem zadovoljen s postrežbo in čedalje več “šalabajzerjev“.

Kot sem pred tremi leti zapisal, še vedno drži:

In potem se vprasam, a jaz hodim v sluzbo, da dajem drugim? Potem bi lahko to odstel v napovedi za dohodnino? Mogoce bi bil lahko donator leta? Vem ja, butaste ideje, ampak stvar je precej zanimiva, ce zacnes razmisljati o njej. Pa vendar povsem preprosta! Se pac odlocis in ne dajes vec napitnin. In prisparas denar, ki pa ga zapravis za kaj drugega :) Denar pac mora kroziti. Odlocitev je odvisna od posameznika!

Objava Napitnine v času recesije in eura originalno objavljena na had blog.

Ko sem pred časom pisal o SloEscort strani, kjer so ponudbe Escort deklet, si nisem predstavljal kakšne so njihove cene.
Danes pa sem naletel na cenik (med brskanjem po prvi strani najdi.si naletel na link, da ne bo pomote!):

flirt ob pitju pijače 3-4 ure: 450 Eur
druženje ob večerji: 700 Eur
večerno druženje do 12 ur: 1100 Eur
celodnevno druženje: 1500 Eur

Ti matr vola. Cene so hudičevo visoke, sploh če pomislim da Escort dekleta niso “prostitutke” in da do seksa pride le, če si obe strani tega želita (vsaj tako je zapisano) – seks ni vključen v ceno!
In če primerjam ponudbo iz Salomonovega oglasnika, kjer so cene precej precej nižje in pomislim, da je trenutno pri nas recesija, me zanima če tale posel cvete?

In ko se spomnim pripovedovanj tovornjakarjev, ki so kdaj peljali v Rusijo, so tam dobili ženske za par $ za celo noč. Tukaj pa dobiš druženje ob večerji za 700€. Hmm. Hmm. Narobe svet!

Ali si že kdaj plačal ženski za spolne usluge? Kaj pa moškemu!?!

Objava Cenik Escort deklet originalno objavljena na had blog.

Fotografija, narejena v New Yorku, pred stavbo New York Stock Exchange ki ima v času recesije precej močno izpovedno noto.
Sicer bi v tem primeru bila veliko boljša recesionistična fotografija, vendar se bojim, da bi jo kdorkoli, tudi sam čez nekaj časa, sploh razumel!

Objava Do Not Enter – NYSE, New York Stock Exchange originalno objavljena na had blog.

Včerajšnja večerna Seedcamp zabava je bila edukativna. Pogovor z Matjažem Klipšteterjem iz Future PR, mi je odprl novo obzorje v umetnosti – recesionizem – ravno primereno za sedanji čas, ko se vse vrti okoli besede recesija.

In ker sem early adopter, sem seveda takoj pograbil Matjaževo idejo in jo “preslikal” na fotografijo.

Kaj konkretno je recesionizem se bo v naslednjih mesecih še precej govorilo in pisalo in takrat se bo dokončno odkrila tančica skrivnosti glede tega novega umetniškega gibanja, ki bo dal veliko možnosti tudi “ne tako velikim umetnikom”, zato bom rajši postregel z dvema primeroma recesionističnih fotografij:

moja prva recesionistična fotografija je optimizirana za CRT monitorje, tehnika je razvidna iz exif podatkov:

moja druga recesionistična fotografija je optimizirana za LCD monitorje, tehnika je razvidna iz exif podatkov:

Objava Recesionizem v fotografiji originalno objavljena na had blog.