Nekdo bo rekel, da sem “hohštapler”. Drugi bo rekel, da se “preseravam”. Tretji bo dodal, da je to metanje denarja skozi okno. Ampak realnost je precej manj spektakularna in precej bolj racionalna. Rad jem v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami, ker vem, kaj bom dobil.

• Veganski meni in brezalkohona vinska spremljava v restavraciji z Michelinovo zvezdico / Pri Lojzetu
• Cap Aureo / Grand Park Hotel, Rovinj / ena Michelinova zvezdica, Jeffrey Vella in njihov veganski meni
• Hiša Denk / Zg. Kungota / ena Michelinova zvezdica, chef Gregor Vračko in njihov veganski meni
• Casa Perbellini 12 Apostoli / Verona / tri Michelinove zvezdice, chef Giancarlo Perbellini in njihov veganski meni
• Grič / Šentjošt nad Horjulom / ena Michelinova zvezdica, chef Luka Košir in njihov veganski meni

Ne v smislu konkretnih jedi. Te so vedno presenečenje, ampak v smislu nivoja. Vem, da bo nekdo za vsako komponento na krožniku razmislil. Vem, da bo vsaka sestavina tam z razlogom. In vem, da bo izkušnja celovita. Od sprejema do zadnjega grižljaja. To je tisto, kar danes pri večini restavracij pogrešam.

Odkar se prehranjujem vegansko, sem postal bistveno bolj zahteven gost. Ne zato, ker bi hotel komplicirati, ampak zato, ker imam dovolj tega, da veganska opcija pomeni “pečena zelenjava” ali “bomo odstranili sir”. To ni kreativnost. To ni kuhanje. To je izhod v sili. Ko grem v restavracijo, ne grem samo jest. Grem po izkušnjo. Po občutek, da je nekdo razmišljal tudi o meni kot gostu. Da nisem “problem”, ampak izziv. In tukaj večina restavracij pogrne.

Prevečkrat sem že odšel iz restavracije razočaran. Ne zato, ker bi pričakoval čudeže, ampak ker osnovni nivo enostavno ni bil tam. Hrana brez ideje, brez strukture, brez presežka. Račun pa vseeno ne zanemarljiv. Ravno zato se vedno znova vračam k Michelinovim restavracijam. So drage? Relativno, kajne? Ampak vprašanje, ki si ga postavim, ni koliko stane, ampak kaj dobim za svoj denar.

Če v “navadni” restavraciji naročiš predjed, glavno jed, sladico in kozarec vina, si zelo hitro na 60, 70 ali 100 evrih. In to brez presežka, brez zgodbe. V Michelinovi restavraciji za 100+ evrov dobiš 5, 7 ali več hodni meni. Dobiš dramaturgijo. Dobiš potovanje skozi okuse. Dobiš tehnično dovršene jedi, ki jih sam doma ne boš nikoli pripravil. In kar je meni osebno pomembno, dobiš občutek, da nekdo spoštuje sestavine in čas, ki ga vloži v jed. Predvsem pa, da nekdo vegansko prehranjevanje ne vzame za samo po sebi razumevajoče.

To ni več samo hrana. To je produkt znanja, discipline in konstantnega izboljševanja. Včasih je račun 200, 300 ali celo 390 evrov. Ampak če to primerjam z več povprečnimi večerjami, kjer sem na koncu ostal ravnodušen ali razočaran, je račun naenkrat precej bolj smiseln.

Ne grem vsak dan v restavracijo z Michelinovo zvezdico. Ampak ko grem, grem z razlogom. In grem dokaj pogosto. Ko sem planiral naslednje obiske sem ugotovil, da sem jedel že v 33 različnih restavracijah z Michelinovo zvezdico. In nikoli nisem iz njih odšel “poklapan”. Pa ne padem na zgodbe in “bullshit”, ki bi mi ga lahko prodali. Sem precej zahteven gost in vem kaj želim.

Če je to “preseravanje”, potem naj bo.

Objava Zakaj rad jem v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami? originalno objavljena na had blog.

Danes pričakujem povečan promet v smeri proti posavski in jugovzhodni regiji, ker se pri njih zaradi boljše slike z okužbami odpirajo lokali in vrtovi gostinskih lokalov. V ti dve regiji gredo lahko vsi prebivalci Slovenije razen prebivalcev obalno-kraške regije, ki je v rdeči fazi. Zasavje so tokrat izpustili, čeprav nam je zelo dobro kazalo skoraj do samega finiša.

• Višje cene v lokalih in trgovinah po koronavirusu
• Žiga Turk, prejemnik nagrade bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta 2020
• Slovenski pacient / Der slowenische Patient / Die Presse je dal iztočnico za naslov slovenskega filma

Glede na to, da gre za “test”, ki bo trajal teden dni in da lokali obratujejo pod posebnimi pogoji – 1,5 metra varnostne razdalje, obvezna uporaba mask, razen ko sedite za mizo, zapiranje lokalov ob 19:30 in še cel kup ostalih pogojev pod katerimi lahko lokali obratujejo, se niso vsi gostinci odločili za odprtje.

Še bolj žalostno pri tem je, da se odpirata zgolj dve regiji. Ker so ljudje sami krivi, da imamo v Sloveniji Covid-19, kajne? Ker nismo bili pridni, kajne? Gre za resno diskriminacijo in srčno upam, da bo kdo vložil pritožbo na ustavno sodišče, ki bo moralo odločiti o vseh teh “odlokih”, ki nam jih servirala vlada in ki so državljanom povsem nejasne. Da o tem, da so nečloveške in ne prinašajo rezultatov, niti ne pišem.

Sicer pa sem vesel, da bodo vsaj nekateri danes lahko na terasi spili pivo in se po skoraj petih mesecih zopet počutili kot da živijo v normalni državi.

Seveda policijska ura še vedno ostaja, da se ne boste prehitro veselili.

Objava Danes se odpirajo terase lokalov v posavski in jugovzhodni regiji Slovenije originalno objavljena na had blog.

Dobra novica za vse ljubitelje kulinarike – Michelinov vodnik in Michelinove zvezdice bodo prišle tudi v Slovenijo v letu 2020! Da, prav ste prebrali. Očitno se je Michelin odločil, da pride v Slovenijo, saj je zunaj javni razpis (vir) za vpeljavo mednarodnega vodnika Michelin v Slovenijo in izvajanje marketinških aktivnosti povezanih z vodnikom Michelin v letu 2020 in 2021.

• Restavracija La Rucola 2.0 / Michelin * / Sirmione, Gardsko jezero
• Guido Restaurant / Rimini / 1 Michelinova zvezdica
• Restavracija z Michelinovo zvezdico Cafe Les Paillotes, Pescara
• Michelinove restavracije v bližini / L’Argine di Vencò, La Taverna ali Agli Amici
• Hrvaška z dvema novima Michelinovima zvezdicama / Restavracija Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran)
• Pri lovcu / Al cacciatore – La subida – Krmin / Cormons

Leta 2018 sem zapisal – Sam bi rad videl Slovenijo na Michelinovem zemljevidu. Tudi zato, ker bi zunanji okuševalci postavili lestvico naših restavracij in bi to naredili po svojih standardih, ki so že dolgo uporabljeni. In tako bi dobili končno relevanten spisek kaj je v Sloveniji najboljšega. Do takrat pa nam ostanejo priporočila ljudi, ki jim zaupamo. In dejstvo, da je Slovenija v zadnjih dveh letih postala dežela “foodijev” ne pomaga veliko pri tem!

V tem času smo dobili vodič Gault & Millau, imamo The Slovenia Restaurant Awards, vendar se mi zdi še vseeno najbolj merodajen prav Michelinov vodnik in njihove zvezdice. Glede na to, da bo Slovenija postala v letu 2021 ena od evropskih gastronomskih regij je bilo tole predvidljivo. Namreč, če bi se šli to brez Michelina … Ah, bom zadržal mnenje zase.

Zakaj ni bilo Michelinovih zvezdic v Sloveniji? Imamo odlične kuharje, ki pripravljajo hrano na visokem nivoju in kjer je kvaliteta konstantna in postrežba vrhunska. Verjetno ni šlo skozi to pri STO in pri plačilu pristojbine, ki omogoča, da se Michelin začne ukvarjati z našo državo. Takrat bi lahko Slovenci preprosto povprašali hrvaške kolege, kako jim je uspelo pripeljati Michelin na Hrvaško. Ja, plačilo je potrebno, da te uvrstijo v “cue line”, cena naj bi se gibala okoli 100.000 evrov – in če je to problem za STO, potem naj raje varčujejo pri nepotrebnem zapravljanju denarja za oglaševanje na res čudnih trgih, kjer se nič ne dogaja.

Aja, razpis je vreden 950.000 evrov za dve leti:

Storitve obsegajo letno selekcijo in oceno restavracij ter aktivnosti za njihovo globalno promocijo, kot so različne marketinške aktivnosti in aktivnosti odnosov z javnostmi povezane z objavo rezultatov, kreiranje novih uredniških vsebin, objavo vsebin na Michelinovih digitalnih platformah in družbenih omrežjih ter licenčnino za uporabo vsebin v komunikacijskih kanalih Slovenske turistične organizacije.

Objava Michelin Guide Slovenia / Michelinov vodnik in Michelinove zvezdice v Sloveniji v letu 2020 originalno objavljena na had blog.

Prvo mesto med najboljšimi restavracijami na svetu po izboru La Liste si delita restavraciji Guy Savoy (Pariz) in La Bernardin (New York). Restavracija Mak pa je najboljše uvrščena restavracija v Sloveniji.

• Vodič Gault&Millau / najboljše restavracije v Sloveniji / Hiša Franko, Pri Lojzetu, Strelec, Hiša Denk, Restavracija Mak, Ošterija Debeluh
• 50 najboljših restavracij v Sloveniji / The Slovenia restaurant awards
• Restavracija z Michelinovo zvezdico Cafe Les Paillotes, Pescara
• Obvezna rezervacija v restavracijah v Sloveniji

Izbor La Liste je drugačen od ostalih izborov, ki potekajo. Namreč izbor La Liste je plod računalniškega algoritma, ki upošteva preko 550 kulinaričnih vodnikov, jih agregira in potem na podlagi različnih metrik dodeli točke od 0 do 100. Več tisoč kuharskih mojstrov z anketami oceni verodostojnost sodelujočih kuharskih vodičev in jim na podlagi vseh teh zbranih podatkov dodeli točke.

Na koncu vključijo tudi ocene obiskovalcev, ki dodajo celotni oceni 10 odstotkov. In iz vseh teh podatkov dobijo “La Liste score” in naredijo lestvico restavracij po celem svetu.

Najboljše restavracije po izboru La Liste so:

• Guy Savoy (Pariz) in La Bernardin (New York) / 99,75
• Alain Ducasse au Plaza Athénée (Pariz), Martín Berasategui (Lasarte-Oria), Matsukawa (Minato-ku) / 99,50
• L’Arpège (Pariz), Restaurant de l’Hôtel de Ville (Crissier), The French Laundry (Yountville), Eleven Madison Park (New York) / 99,25

Najboljše restavracije v Sloveniji po izboru La Liste so:

• MAK (Maribor) / 86,25
• Hiša Franko (Kobarid) / 81,75
• JB – Janez Bratovž (Ljubljana), Dam (Nova Gorica), Gostilna pri Lojzetu – Dvorec Zemono (Vipava), Gostišče Grič (Horjul) / 81,00
• Cubo (Ljubljana), Danilo – restaurant & wine (Škofja Loka) / 80,00

Celoten spisek / https://www.laliste.com/en/laliste/world

Objava Restavracija Mak / najboljša restavracija v Sloveniji po izboru La Liste originalno objavljena na had blog.

Verjetno nisem edini, ki je opazil vse več lokalov kjer kuhajo z ljubeznijo. Ali pa lokalov, kjer ponujajo hrano za dušo. Ali  lokalov, kjer njihovi kuharji kuhajo s srcem. Živimo v času, ko se nas takšni “buzzwordi” dotaknejo in ljudje očitno pomislimo, da bodo takšne jedi oh in sploh.

• Nočem juhice, krompirčka, solatke, kozarčka piva / hočem juho, krompir, solato in kozarec piva
• Mi vsi smo kuhar
• Pogrešam natakarje stare šole / kje najti dober personal za strežbo?
• Piščančja šunka, mesni sir, zelenjavna hrenovka, vegetarijanski čevapčiči …

Da ne bo pomote. Nič nimam proti ljudem, ki verjamejo v to, da če kuhajo z ljubeznijo, da bo hrana bolj okusna in če bodo vnesli vanjo pozitivno energijo, ki bo ljudi nahranila. Všeč mi je, da verjamejo v to. Nekateri verjamejo v to, da je zemlja ravna, drugi verjamejo v “chemtraile”, tretji pač verjamejo, da obstaja bog. Vsak verjame, kar mu paše, kajne?

Sam pač ne verjamem, da me lahko nasiti ljubezen v hrani, pa sem imel velikokrat možnost jesti jedi, ki so bile pripravljene na takšen način. V bistvu sem tudi že parkrat jedel v lokalih, kjer kuhajo z ljubeznijo – pa je bila hrana zanič in v bistvu sem razumel vse skupaj – če pač ne znaš odlično kuhati, potem pač napišeš, da je skuhano z ljubeznijo. In potem je tudi zažgana zelenjava lahko odlična. Za tistega, ki verjame, da je v njej veliko ljubezni in je to tudi pripravljen plačati.

Mogoče se kdo ne bo strinjal z menoj, ampak če bi najboljši “chefi” na svetu kuhali z ljubeznijo, potem bi bila njihova hrana vsakič drugačnega okusa. Saj gre za to, kajne pri kuhanju z ljubeznijo? Da poslušaš svoje srce in da narediš hrano, kot se ti zdi. Je pa to definitivno ena izmed boljši variant, ko narediš jed povsem neprebavljivo – pač je bilo skuhano s srcem in ne po receptu. In večina moških (tisti, ki obvladajo kuhanje) bi se verjetno strinjala s to trditvijo. Samo vsi ne znamo na enak način odreagirati, ko se nam jed pokvari. Jaz bom vedel za drugič in tretjič …

Včasih si preprosto želim, da bi na mizo dobil jed, ki sem jo naročil – brez vseh buzzwordov in podobnega. Zgolj to, kar plačam. In težko je plačati ljubezen, ki jo ne kdo “dal” v hrano. Lahko pa se seveda motim, ker je moje dojemanje preveč “down to earth” in ne štekam kako dobra je šele hrana, ki je narejena z ljubeznijo, če jo seveda začutiš na pravi način.

Ali vi čutite, če je hrana pripravljena z ljubeznijo?

Objava Kuhamo z ljubeznijo / hrana za dušo / skuhano s srcem originalno objavljena na had blog.

Katerih 50 restavracij je najboljših v Sloveniji? Tudi letos projekt The Slovenia restaurant awards predstavlja spisek 50 najboljših restavracij v Sloveniji, ki so jih izbrali sodelujoči s svojimi glasovi in se delijo na posamezne pokrajine.

• Gostišče Grič – skriti dragulj nad Horjulom
• Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana
• Dvorec Zemono – Gostilna pri Lojzetu in Tomaž Kavčič

Spisek restavracij je zanimiv in za precej restavracij tudi sam nisem vedel, ko sem klikal po spisku. Skupni zmagovalec med slovenskimi restavracijami za leto 2018 bo znan danes popoldan. Lanskoletna zmagovalca sta bila Ana Roš in Valter Kramar iz Hiše Franko.

LJUBLJANA Z OSREDNJO SLOVENIJO

• Gostilna As
• Gostilna Čubr
• Gostilna Mihovec
• Gostilna na Gradu
• Gostilna Skaručna
• Gostišče Grič
• JB restavracija
• Restavracija Cubo
• Restavracija Strelec
• Sushimama

SEVERNA SLOVENIJA

• Ančka
• Danilo – gostilna&vinoteka
• Dvor Jezeršek
• Gostilna Krištof
• Gostišče Milka
• Hiša Raduha
• Pr Matičku
• Restavracija 1906
• Skipass
• Vila Podvin

VZHODNA SLOVENIJA

• Galerija Okusov
• Gostilna Francl
• Gostilna Rajh
• Gostilna Šiker
• Hiša Denk
• Pavus Grad Tabor
• Restavracija Mak
• Restavracija Sedem
• Rožmarin
• Vila Herberstein

ZAHODNA SLOVENIJA

• Domačija Majerija
• Gostilna Mahorčič
• Gostilna pri Lojzetu
• Hiša Franko
• Hiša Torkla
• Nejka in Uroš Klinec
• Ošterija Klinec
• Restavracija Dam
• Restavracija Kendov dvorec
• Restavracija Pikol

JUŽNA SLOVENIJA

• Domačija Novak
• Gostilna Rakar
• Gostilna Repovž
• Gostilna Šekoranja
• Gostilna Vovko
• Ošterija Debeluh
• Pod skednjem – Posestvo Pule
• Restavracija Grad Otočec
• Restavracija Oštarija
• Restavracija Tri lučke

Objava 50 najboljših restavracij v Sloveniji / The Slovenia restaurant awards originalno objavljena na had blog.

Od 20. do 29. marca je potekal tradicionalni Teden restavracij. Po podatkih organizatorjev je bilo v desetih dneh v različnih restavracijah po Sloveniji več kot 34.000 gostov. Ogromna številka.

Cena menija, ki je bil pripravljen posebej za Teden restravracij, je bila 15 eurov in s tem so marsikatero restavracijo približali gostom, ki sicer zaradi visokih cen verjetno ne bi zašli vanjo. Po drugi strani pa so verjetno ravno za to dobili kakšnega novega gosta, ki je užival v meniju in se bo znova vrnil v restavracijo.

Sam nisem preizkusil nobene ob teh restravracij v Tednu restavracij! Zakaj? Ne, ker bi imel toliko denarja, ali ker bi bil “hohštapler”, ampak iz preprostega razloga, ker so bili te meniji pripravljeni posebej za ta teden in niso vedno dejansko odraz hrane, ki jo restavracija sicer ponuja.

Imel sem priložnost govoriti s parimi osebami, ki so se odločile, da bodo preizkusile hrano v restavracijah, kjer so sicer že pred tem jedle – bile so rahlo razočarane, saj ni bilo vse skupaj na enakem nivoju. Torej je tak dogodek lahko dvorezen meč za nekoga, ki že pozna restavracijo, ali pa ki jo šele prvič odkriva.

Dejstvo je, da za ceno 15 eurov chefi v kuhinjah ne morejo narediti to, kar sicer naredijo za 70+ eurov, kot ponavadi stane hrana v takšnih restavracijah. Pa bi verjetno z veseljem, vendar se tudi oni zavedajo, da morajo preživeti. Ja, marsikdo bo zmajal z glavo in bo rekel, da imajo visoke marže in kujejo lepe dobičke na račun strank. In kaj je s tem narobe? Smo v kapitalizmu, sicer gnilem, vendar na žalost ni več ničesar zastonj nikjer. Tudi restavracije morajo preživeti in s takšnimi dogodki se odpirajo in prikazujejo ljudem, ki sicer ne bi vstopili skozi njihova vrata.

Marsikdo je izkoristil to priložnost, vsaj sodeč po objavah na družbenih omrežjih, da je poceni prišel skozi s praznovanjem česarkoli že, ali pa da se je pokazal pred boljši polovico, ko jo je povabil v njeno omiljeno restavracijo. Nič ni narobe s tem, vendar izkušnja verjetno ni bila enaka, kot bi bila, če bi to storil kdaj drugič. Pa vendar so vsi obiskovalci odnesli novo izkušnjo, predvsem pa so doživeli nekaj, kar jih je že od nekdaj zanimalo.

Če želite resnično izkušnjo v takšnih restravracijah jih obiščite ponovno. Vzemite si čas, predvsem pa denar in potem uživajte v jedeh, ki jih bodo pripravili chefi, ki ne bodo omejeni z zneskom, ki ga boste pustili v njihovi restavraciji. Pogovarjajte se s chefi, saj vam bodo radi razložili kako poteka priprava kakšne jedi, predvsem pa si bodo za vas vzeli čas, saj ste njihov gost, za katerega znajo zelo dobro poskrbeti.

Pozdravljam Teden restravracij, ker omogoča spoznavanje novih jedi in novih restavracij. Za celovitejšo izkušnjo pa priporočam ponoven obisk. Ne bo vam žal!

Sam priporočam gostilne:

• Vander – hotel in restavracija v stari Ljubljani
• Restavracija Strelec – Ljubljanski grad – Kaval Group
• Dvorec Zemono – Gostilna pri Lojzetu in Tomaž Kavčič
• Gostilna Na burji – Nova vas nad Dragonjo
• Pri lovcu / Al cacciatore – La subida – Krmin / Cormons
• Hiša Franko – Kobarid
• Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana
• Gostilna za Gradom – Koper
• Priporočam – gostilna Johnson – Mošćenička Draga
• Restavracija Plavi podrum – Volosko, Opatija

Objava Teden restavracij originalno objavljena na had blog.

Juhica bo takoj.. Imamo sveže pečen krompirček.. Ali boste še eno solatko.. Vzamemo malo mokice in dodamo jajčka.. Naj vam natočim en kozarček piva.. Bi mogoče sladičko.. Ali imate mogoče kaj drobižka..

Samo par primerov pomanjševalnic, ki jih vsakodnevno slišim in me vsakič znova pripeljejo do tega, da se ugriznem v jezik in da se vsaj poskusim obnašati kulturno. Včasih mi pač ne uspe in takrat padem v glasni krohot, ki več kot očitno pokaže, kaj si mislim, ko me v lokalu nekdo poskuša “očarati” s takšnimi besedami. Verjetno nisem edini, ki je opazil ta fenomen, ki je poleg “izvolijo” postal vsakodnevna stalnica.

Štekam! Recesija je, vse je postalo manjše. Če sem pred leti dobil v restavraciji solato, mi sedaj za isto ceno prodajajo solatko. Če sem pojedel sladico, je sedaj to postala sladička.. Mogoče pa vseeno ni krivda v recesiji, saj je količina ostala praktično ista. So pomanjševalnice mogoče samo odraz kulture oseb, ki delajo v gostinstvu? Ali pa mogoče želja po prijaznosti, ki se nekaterim zdi  celo zabavna? Ali pa me imajo za majhnega otroka in na ta način pokažejo odnos do mene?

Kaj se boljše sliši, ko vas punca/žena/lubica zvečer nagovori v postelji – o ti moj kurac VS o ti moj kurček? Nihče si ne želi slišati pomanjševalnic za kakšno takšno stvar, pa čeprav mogoče tudi drži?! In jaz si ne želim slišati pomanjševalnic za hrano, ko pa vem, da bom plačal polno ceno in ne bo samo cenica. Ko mi bo naslednjič natakar prinesel računček, mu bom preprosto odgovoril, da nimam kartičke, za tako majčken računček in mu bom dal drobižke.

Resnično, bruha se mi, ko poslušam to spakedranščino, ki se mogoče celo komu zdi prikupna in prijetna. Namesto da bi imelo osebje v lokalu z menoj normalen odnos, se pogosto počutim kot da bi prišel v področje, kjer ni prostora za odrasle osebe – mislim, da sem sedaj prvič omenil to besedno zvezo v povezavi s seboj. Odraščam. In predvidevam, da so pomanjševalnice odveč.

Če me že želi kdo “impresionirati” v lokalu – sicer ne vem točno, zakaj bi kdo to želel, saj tja pridem zgolj da zadovoljim svoje fizične potrebe po hrani in pijači, potem naj bo samo prijazen, naj se nasmehne in naj ne poskuša biti vsiljiv. Predvsem pa naj bo neopazen, vendar naj opazi, če pet minut pogledujem, da bi me opazil in mi prinesel sol in poper, ker ju ne najdem na nobeni mizi. S takšnim odnosom bo osebje storilo precej več, kot pa stori z uporabo pomanjševalnic. Verjetno, če bi imel otroka, potem bi se mi mogoče zdelo vse skupaj smešno, tako pa se mi zdi zgolj in samo patetično.

Že pred časom sem se odločil, da se v lokale, kjer bodo uporabljali pomanjševalnice, ne bom več vračal. In tega se držim, kajti izbira je velika, meni pa gredo pomanjševalnice res pošteno na k…. (in ne, ne na …ek!)

Objava Pomanjševalnice mi gredo na k…. originalno objavljena na had blog.

Zaradi omejenega časa, se z boljšo polovico velikokrat prehranjujeva zunaj. Imava par restavracij, kjer je hrana za najin okus odlična (Favola, Di Mattia, Cubo, As, Pri Škofu), kjer je malce manj užitna (Argentino, Joe Penas, Romeo, Piazza) in nekaj restavracij, ki jih ne bom tukaj niti omenjal in so bile deležne enkratnega obiska (pa še to je bilo preveč).

Ker so najine prehranjevalne navade specifične (vegetarijanka in nekdo ki je zbirčen pri mesu), je tudi izbira precej omejena (če kdo ve za kakšno podobno restavracijo zgoraj omenjenim, na dan z besedo – večno bom hvaležen). Danes naju je pot zanesla v DaBudo. Hrana je precej specifična in če nisi ljubitelj teh okusov, potem to definitivno ni prostor, ki bi ga priporočal.

Ampak bolj kot hrana, me je danes presenetilo nekaj drugega. Polna restavracija, na mizo sva čakala par minut, pa vendar sva bila edina (koliko sem opazil v vsem času kar sva bila notri – pa nekdo resnično uživa v hrani in to počne počasi) ki sva plačala hrano z denarjem/kartico. Vsi ostali so plačali s študentskimi boni!

Da ne bo pomote. Ne motijo me študenti, ki se prehranjujejo na bone! Motijo me gostilne, oz. zaposleni v njih, ki me najprej vprašajo, če bom jedel na bone in temu primerno me tudi na začetku obravnavajo.
Vem, da je to edini način, kako lahko ločijo študenta od nekoga, ki bo hrano plačal z denarjem. Pa vendar se poskušam čim bolj izogibati takšnim restavracijam. Kajti če plačam 25-50eurov za dve kosili, oz. večerji, pričakujem da bo nekdo vsaj malce takten in prijazen. In da bom imel v restavraciji pri jedi malce miru.

Ampak očitno je malo restavracij v Ljubljani, ki bi lahko “preživele” brez študentov in njihovih subvencioniranih bonov. Malce sem presenečen nad DaBudo, kajti bil sem prepričan, da se ima ta restavracija za “fancy zadevo”, vsaj nazadnje, ko smo bili s prijatelji tam je bil problem, ker nismo imeli rezervirane mize?!

Vsak gostinec se znajde po svoje. Nekateri s študenti, ker ostalih strank ni, drugi s kvaliteto, tretji pa z višjimi cenami.

In vsak posameznik se lahko odloči sam, kaj mu paše in kaj ne! Glede na to da se midva ne “prenažirava” oz. da jaz počasi začenjam uživati v hrani (kar nisem nikoli znal), sem izbral kvaliteto pred kvantiteto. Torej se bo tudi zgornji spisek restavracij malce spremenil in upam, da najdem še kakšno dobro, ki mi jo boste predlagali bralci!

Objava Na kosilo v restavracijo, kjer se dobi hrana na študentske bone originalno objavljena na had blog.