Včasih na Youtubeu naletiš na posnetke, ki te popolnoma presenetijo. Tudi posnetki Zagorja ob Savi iz leta 1977 so takšno presenečenje. Glede na to, da sem do 15 let nazaj živel v Zagorju, se ga tudi sam precej dobro spominjam. Sicer sem bil leta 1977 star tri leta, ampak Zagorje ob Savi se ni veliko spremenilo.

• Zagorje ob Savi – pogled iz Vrha – fotografije
• Zagorje – dan po poplavah – fotografije
• Bazen Zagorje – sramota Zagorja – fotografije – kandidati za župane, kaj boste storili z bazenom?
• Smučišče Marela nad Zagorjem in spomini na obdobje ko sem treniral smučanje

No, da ne bo kdo razumel narobe. V Zagorju je bolj malo ostalo od industrije – ni več podjetij, ki so bila v tistih časih (Svea, Deloza, Rudnik …) in so dajala kruh prebivalcem. Zaprli so rudnik in takrat je v Zagorje prišlo precej denarja, ki je bil namenjen temu. Kasneje so uspešno odgnali investitorje, ki so želeli postaviti tovarne v Zagorju.

Ni več bazena, ki je bil nekoč v Zagorju in kjer smo kot mulci preživljali dneve in kasneje tudi noči. Je pa zato sedaj veliko več urejenih zelenih, parkov, sprehajalnih poti. Tudi rondo sodi v to kategorijo in dva semaforja. Nek most, kamor se obesijo ključavnice je tudi v Zagorju.

In tržnica, ki je zamenjala staro zgradbo, kjer sem vsako jutri s smučkami čakal, da smo s smučarskih klubom šli na trening na smučišče. Tudi “Evropark” je sedaj v Zagorju in urejen Ruardi.

Par novih objektov so zgradili v Zagorju, par podjetij je propadlo, nastalo nekaj novih in niso vsi mladi pobegnili v večja mesta s trebuhom za kruhom.  Sicer pa se prav veliko ni spremenilo.

Verjetno sam malce drugače vidim Zagorje, kot pa ga vidijo tisti, ki živijo v Zagorju. Ko enkrat nisi več tako vpleten, potem so stvari malce drugačne. In ja, Zagorje se je spremenilo, ampak meni se kljub temu, da so ti posnetki stari 42 let zdi, kot da bi bilo v Zagorju še vedno vse enako.

Objava Zagorje ob Savi leta 1977 / ko te kozmična sila vrže v neke druge čase originalno objavljena na had blog.

Sobota. Ideja je bila, da grem nabirat šparglje v Istro. Nekje v okolico Labina. S seboj sem vzel Canon EOS M3 in GoPro Hero5. Za vsak slučaj, če odkrijem karkoli zanimivega. Sezona špargljev se še ni začela, tudi domačini jih najdejo zgolj par, jaz pa sem imel srečo, da sem v okolici Plomina zapeljal na stransko cesto in opazil velik napis Tito na razpadajočem objektu.

• Calico ghost town – fotografije
• Pešpot do Marijinega svetišča na Vejni / Griži in križev pot (Via Crucis)
• Fotograf oblakov
• Fotografije – Postojnska jama

Kraj se imenuje Podpićan in je bil nekoč precej obljuden. Sedanjost je precej drugačna in tudi zapuščena rudniška separacija sodi v neko drugo obdobje. Zanimalo me je, kaj se skriva v zapuščenem objektu, ki mi je deloval kot kakšna kulisa iz ameriških “horror” filmov.

Na glavo sem dal GoPro, vzel Canona in se podal v objekt. Luknje na tleh, razbito steklo, beton, ki se kruši – če bo kdo kdaj imel namen snemati film s kakšno takšno tematiko – to je #topshit lokacija. Ko sem se vzpenjal po stopnicah, me je malce stiskalo, kajti stavba je polna ptičev, ki so ob mojih zvokih poleteli in ustvarili zanimiv hrup.

Glede na to, da me je strah višine, sem bil precej previden, predvsem pa sem pazil na to, kam sem stopil. Ko sem kasneje govoril z domačini o tej zgradbi, so mi razložili, da je to bila nekoč rudniška separacija, ki sedaj že dolgo propada. Kot propada vse ostalo v tem kraju.

Občutek, da sem prišel v “ghost town” je bil prisoten povsod. Tudi ljudj so dokaj mrki in so precej začudeno gledali “prišleka”, ki skače naokoli in fotografira zapuščeno stavbo. Zunanjost je na spodnjih fotografijah.. Notranjost pa na videoposnetku.

Moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Objava Potpićan / Labin / Tito / zapuščena rudniška separacija originalno objavljena na had blog.