Ali prevzemanje odgovornosti v Sloveniji obstaja? Saj veste, tisti občutek, ko “zajebeš”, dvigneš roko in rečeš – moja napaka in jo poskušaš tudi popraviti?! TEŠ6, DUTB, avtoceste, Patria, SCT … Lahko bi našteval osebe, pa so verjetno vsem dobro poznane, saj so še vedno aktivne tudi v politiki. Ampak ne, nihče ne bo prevzel odgovornosti in odgovarjal zanjo.

• Živali niso prava izbira za novoletno / božično darilo
• Dost mam / verzija 2018
• Teflonski politiki: Borut, Matej in Franc / politični krivci za TEŠ6
• Zakaj politiki niso odgovorni za nič / primer Borut Pahor in TEŠ6

V Sloveniji se sicer išče krivca. Sploh pri projektih, kjer so bile zadaj milijonske vsote. Vendar se ga ne najde. Pri nas ni nihče nič kriv. Kriv je sistem, krivda je v nadrejenih, v premalo informacijah, ki jih je nekdo imel, da bi vedel, kaj se lahko zgodi, predvsem pa pri nas prisotna kolektivna odgovornosta. Vsi smo krivi in nihče ni kriv.

Že samo pogled na politike, ki se jim je dokazalo že marsikaj, tudi na sodišču, pa še nikogar od njih nisem slišal, da bi stopil pred novinarje in izjavil – ja, moja napaka, “zajebal” sem in se zavedam tega. Pri nas potekajo te stvari popolnoma drugače – od Poncija do Pilata na sodiščih (malce čudno se tole sliši) in se iščejo “proceduralne” napake, ki so se zgodile v tem procesu, samo da se opere krivde, kljub temu, da je bil “ulovljen” z roko v marmeladi. Takšnih primerov je veliko na levici in desnici. In dajejo vzgled državljanom, ki potem skočijo v zrak, ko se njim “dogaja krivica”.

V gospodarstvu je podobna situacija. Koliko podjetij je šlo “na kant”, ker so jih vodili “super duper” sposobni managerji, ki so “zajebali” vse, ker so bila njihova pričakovanja drugačna, kot pa je bila dejavnost podjetna?

Koliko teh managerjev zaradi napak, ki so jih storili in so jim bile dokazane dejansko sedi v zaporih in se kesajo za svoje grehe? Zelo malo! Ampak to je pač del naše folklore, da so določeni ljudje privilegirani, drugi pa smo pač zgolj kolateralna škoda, ki se zgodi.

In v privatnem življenju vedno najdemo izgovore, da preložimo odgovornost na nekoga drugega. Če zamujamo, potem je krivda na cesti in ne to, da smo šli od doma 10 minut prepozno. Če nas ustavijo policisti, potem imamo v rokavu n-razlogov, da nismo nič storili narobe. Če “naš” otrok ni izbran za razrednega predsednika, pridemo v šolo z odvetnikom, ki bo uredil to situacijo.

Takšnih situacij je vsak dan neskončno – ko se enkrat začneš zavedati tega vzorca, ki se vsakomur od nas dogaja in ko si rečeš – če sem “zajebal” bom tudi prevzel odgovornost, predvsem pa se bom soočil z njo, potem je to že velik korak naprej, saj s tem končno presekamo gordijski vozel in začnemo spreminjati stvari.

Aja, zakaj bi kdo prevzel odgovornost v Sloveniji? Vprašanje za milijon dolarjev, kajne?

Odgovor je seveda odvisen od vsakega posameznika. Zakaj sam prevzamem odgovornost tudi za tiste stvari, na katere nisem imel imel vpliva? Ker se v končni fazi za določene stvari porabi veliko preveč energije in časa, da se “jim pride do dna” in da se najde krivca. In v tem času se dogaja škoda, zato je lažje končati agonijo in iskati rešitev. In v tem je celotna poatna – v iskanju rešitev! Ampak do tja imamo še dolgo pot! Mi nismo odkrili niti še svoje odgovornosti, kako bi potem rešitve.

Objava Zakaj v Sloveniji nihče ne prevzame odgovornosti? originalno objavljena na had blog.

Ljubljanska Opera (v njej domuje Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana) je bila zgrajena leta 1892 v neorenesančnem slogu po načrtih arhitektov Jana Vladimirja Hraskyja in Antona Hrubyja (vir)

Začetek “ideje” o prenovi tega objekta sega v leto 1995, vendar se zaradi previsokih stroškov ni začela. Končno se je začela prenova Opere novembra 2007. In kot smo navajeni v naši deželi se vse stvari zavlečejo in se podpisujejo dodatni aneksi, itd.., da o tem, da so v igri ena in ista imena, niti ne pišem (SCT, Vegrad).

In ko se človek sprehaja mimo Opere, ki že na pol kaže svojo pravo plat, se zgrozi! Stavba, ki ima novo fasado, že “malce” razpada, prav tako pa se vidi, da ji škoduje tudi voda! Ali se nekdo heca? Projekt ki stane 30mio€ razpada še preden je sploh dokončan?

No, mogoča pa je to zanalašč. In bo, ko bo predan (upam, da v tem stoletju) imel že izgled stare Opere, kot so je bili navajeni ljudje! In to bodo gradbinci naredili zastonj!

Objava Ljubljanska Opera – šalabajzerji na delu! originalno objavljena na had blog.

Letošnji, 43. SuperBowl je potekal med ekipama Pittsburgh Steelers in Arizona Cardinals. Zmagala je ekipa Steelersov z rezultatom 27-23.
In ker je SuperBowl vsako leto tudi presežek v cenah oglasov in samih oglasih (Super Bowl 2007 oglasi, Super Bowl 2008 oglasi), ki se vrtijo med četrtinami – letošnja sekunda oglasa je bila vredna 100.000$ in z njimi je NBC zaslužil okoli 260 mio$.
Je.ba.t.ga recesija!

CareerBuilder.com Official Super Bowl Commercial 2009

Super Bowl 2009 Cars.com Commercial of David Abernathy

PEDIGREE® Super Bowl Commercial 2009

“Land Of The Lost” Superbowl Spot

GI Joe Superbowl TV Spot

Click “Watch in HD”! The 3D HD SoBe Lizard Lake Game Day Commercial!

Hyundai Super Bowl Commercial: “Contract” (2009)

Cheetos Commercial – Spoiled Girl

Plant a Seed: Frosted Flakes Super Bowl Commercial

YEAR ONE Super Bowl spot in HD

Race to Witch Mountain – Super Bowl commercial

Ostali SuperBowl oglasi na kdoteje.be

Objava SuperBowl 2009 oglasi originalno objavljena na had blog.

Objava Nasmejano 2009! originalno objavljena na had blog.

Cesta na Mangart oz. Mangrtska cesta je naša najvišja gorska cesta, saj se po njej vzpnemo/zapeljemo do višine 2072 metrov, in je dolga 12,2 kilometra. Cesto so gradili dve leti (če bi gradil SCT bi bilo dve desetletji??), z javnimi deli, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vstopnina/parkirnina za avto je 5€. Temperatura, preden sva se spustila v dolino, je bila 12 stopinj.

Cesta je ozka, večino časa ne omogoča srečanj dveh vozil in precej spominja na cesto na Biokovo nad Makarsko. Promet poteka povsem brez problemov. Celo dva avtobusa sta prišla do vrha, kar me je popolnoma presenetilo. Da o vseh motoristih in kolesarjih niti ne pišem.

Cesta je urejena veliko boljše kot so naše avtoceste in začuda na njej ne potekajo nobena dela. In kljub temu, da je do vrha 12 kilometrov dolge ceste več predorov, v nobenem ne odpada protipožrni omet! Da o kvaliteti asfalta niti ne izgubljam besed. Parkirišče na koncu ceste je veliko, urejeno in zelo čisto. In nobene nesreče nisem videl v celem dnevu, nobenega radarja, niti policista.

Mangart – luč na koncu tunela from had on Vimeo.

Objava Cesta na Mangart originalno objavljena na had blog.

Denis Oštir, ki se je po dolgem času vrnil nazaj na TV ekrane, je včeraj zvečer v oddaji TV Klub gostil ministra za promet Radovana Žerjava, predsednika uprave Darsa, Tomislava Nemca in direktorja operative SCT, Boruta Willenparta.
Če se spomnimo: minister Žerjav je Darsu med 1. julijem in 1. septembrom prepovedal vsa redna obnovitvena dela, razen na ljubljanskem obroču in s tem ukrepom naj bi preprečil zastoje na cestah (vir)

Ko se v nedeljo odpraviš na izlet proti Vršiču, ugotoviš da temu ni povsem tako. Zaprt predor Šentvid, zaprta prehitevalna pasova na viaduktu Tržiška Bistrica, itd..
Vendar je mogoče imel minister vseeno prav. Na avtocestah se čez poletje ne dela nič. Vsaj ne ob nedeljah. Ko stojiš v koloni in se cijaziš in z delčkom očesa iščeš delavce, ugotoviš, da jih nikjer ni. Torej držijo besede ministra, čez poletje se ne dela, ampak se zapre odseke in stvar je rešena!
O tem, kdo je kriv za vso to kalvarijo, pa naj odločijo za to pristojni in plačani ljudje!

Objava Minister na tleh je ponudil svoj odstop originalno objavljena na had blog.

Aretacija Boštjana Penka in Ivana Zidarja je sovpadala z “nočjo dolgih nožev” iz leta 1934. Vendar so se v tem primeru, vsaj tako poroča 24ur, organi pregona zmotili!
Operacija Čista lopata, ki je trenutni ablasti prinesla precej volilnih točk, je ostala nerazrešena. In ker Slovenskemu tedniku zmanjkuje “municije”, vsaj po zadnji številki sodeč, ko nimajo za napisati niti ene pametne novice več, je potrebno spet iti malce nad Zidarja! Dobil je predor Markovec, odpira predor Šentvid in je tajkun. In to se obrestuje!
Ampak nekoč se bodo ljudje začeli zavedati, da se ogenj ne gasi z ognjem. Da človek, ki ima zaposlenih več 1000 ljudi, ni samo tajkun, ampak je uspešen podjetnik, kljub dejstvu, da večino projektov opravi za držvo. Ampak za to si je kriva držva sama in njeni razpisni pogoji. Mogoče je ablast ugotovila, da davkoplačevalce zanimajo Patrie, da nas zanima kaj se nabavlja pod oznako strogo zaupano in da bo težko vse skupaj pomesti pod preprogo.
Zidar in ostali direktorji so samo pesek v oči, pred dolgim vročim poletjem, ki se bo prevesil v predvolilno klanje.
In danes končujemo s predsedovanjem EU, za katero je šlo preko 62 milijonov Eurov!
Koliko otrok, ki še nikoli niso videli morja, oz. koliko ogroženih družin in starostnikov, bi lahko za ta denar peljali na morje??
In kaj imamo od predsedovanja EU? Bolj malo, oz. vsaj jaz ne vidim posebnosti in prednosti. No, bile so zaprte ceste, po tem se bom najbolj spominjali tega časa. Vse ostalo pa je bilo za nas, držvljane Slovenije, ki smo vse to financirali, zaprto! Ko so udeleženci uživali v gostijah, se je zunaj protokolarnih objektov odvijalo normalno življenje držvljanov Slovenije. Vendar to itak nikogar ne zanima!

Objava Organi pregona naj bi se ‘zmotili’ originalno objavljena na had blog.

Hrapavljenje, karkoli že to pomeni, poteka. (SSKJ ne najde te besede)
Ob dežju je omejitev hitrosti v predoru Trojane še vedno 60 km/h. Ampak to ni poanta tega zapisa.
Ob hrapavljenju predorov je promet preusmerjen na regionalno cesto. In če se pelješ ponoči, okrog 1. ure zjutraj, po avtocesti proti Trojanam in nisi pozoren, da hrapavljenje še vedno poteka, plačaš cestnino v Kompolju, čez šest kilometrov, v Blagovici pa moraš zapustiti avtocesto in po regionalni cesti, za približno tridesetimi tovornjaki v koloni cijaziti proti Trojanam.

In kakšen je pogled na “pohrapavljene” predore? Na prvi pogled mi vse skupaj deluje precej bolj gladko, oz. cestišče se sveti veliko bolj, kot se je pred tem posegom. Glede na to, da je poseg vreden 800.000€, bi pričakoval drugačen rezultat. Nekako tako, kot so hrapavljena cestišča v Istri, kjer se to močno pozna. Tako pa je okrog vsakega jaška še velik del “nehrapavljenega” cestišča, da o sredinski črti, ki ni “pohrapavljena” niti ne govorim.
Mogoče pa je to samo predpriprava, da bodo lahko naredili teste in ugotovili, da je vožnja po predorih sedaj še bolj nevarna in bodo lahko ponovno “betonirali” oz. “asfaltirali” predore.
Resnično upam, da se MOTIM!

Objava Hrapavljenje predorov originalno objavljena na had blog.

Ko sem si ogledal posnetek na Dnevniku, ko so pripeljali Ivana Zidarja pred poslovne prostore SCT-ja, mi je v oči padel del, ko gre policist proti zadnjim vratom “posebnega vozila”, jih odpre in spusti ven predsednika uprave. Na tem posnetku se ne vidi točno ali je bil Zidar vklenjen ali ne. Ta dvom reši posnetek na 24ur, kjer se vidi, da ni bil vklenjen.
Vendar se mi tudi v tem primeru zastavlja vprašanje izgube dostojanstva, ki ga s takšno akcijo naredijo človeku.

Glede na to, da še ni bilo nič dokazano, da so omenjeni trije, Hilda Tovšak, Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, krivi, mi je tudi čudno, da se o njihovih imenih piše in govori, oz. da so ti podatki dostopni javnosti. Pričakoval bi, da bo tako dobra akcija, preko 100 kriminalistov in preko 50 policistov, potekala bolj skrita očem. In da se bo vedelo, zakaj sploh poteka preiskava. Današnji zapis v Dnevniku – Luknje v zgodbi o brniškem kontrolnem stolpu, celotno zgodbo, ki je bila včeraj predstavljena, postavi v povsem drugo luč!
Edino, če ni bil to namen akcije, da se pokaže celotni Sloveniji, kdo ima moč v rokah in kdo odloča tudi o “nedotakljivih”. Če je slednje, potem je to vseeno preveč prozorno!
In seveda je tudi pričakovan odziv na raznih forumih, kjer komentatorji pozdravljajo takšno dejanje in že praznujejo Janševo zmago na volitvah! Očitno je bila ta poteza dobro premišljena, ampak precej podobno hrvaški aferi Maestro, katera je med drugim Sanaderju prinesla zmago na volitvah.

Če ne bodo našli dokazov, oz. če bo odvetnik Stojan Zdolšek našel napake v sami preiskavi in postopku in bodo omenjeni trije tožili držvo, kdo bo plačal vse skupaj v tem primeru? Bomo to zopet mi, davkoplačevalci?

51. člen

Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
ZAKON O POLICIJI (ZPol)

Objava Aretacije in dostojanstvo originalno objavljena na had blog.

Hilda Tovšak je predsednica uprave Vegrada, Ivan Zidar je predsednik uprave SCT in Dušan Črnigoj je predsednik uprave Primorja. Vsi trije so bili danes zjutraj aretirani s strani kriminalistov, ki po držvi izvajajo obsežnejše preiskave s področja gospodarskega kriminala. (vir)

Ali je to udarec Eliota Nessa na gradbeni sektor? Je to začetek vojne proti tajkunom?

Vse to in še več, v naslednjih dneh! Kdo bo torej zmagal?

Več o tem:
Neuradno: Policija aretirala Tovšakovo, Zidarja, Črnigoja in njihove namestnike (vir)
Kriminalisti trenutno preiskujejo podjetji SCT in Primorje: V Ajdovščini oviti v policijski trak (vir)

Objava Kaj imajo skupnega Hilda Tovšak, Ivan Zidar in Dušan Črnigoj? originalno objavljena na had blog.