Letošnje leto zapostavljam kolo. Prav tako tudi gore. Lahko bi iskal izgovore, pa vendar. Danes zjutraj sem se odločil, da to prekinem in se s kolesom odpravil iz Luč do Logarske doline in peš do slapu Rinka – brez skoka v slap!

• Vzpon iz Lepene na Krnska jezera in skok v potok Lepenica
• Vzpon do Kamniške koče na Kamniškem sedlu in skok v Kamniško Bistrico
• Vzpon na Okrešelj (Dom na Okrešlju) in namakanje v slapu Rinka

Pot iz Luč do slapu Rinka je dolga okoli 21 kilometrov. Cesta je do Logarske doline precej položna, zadnje štiri kilometre pa se spremeni in vas čaka malce več “gonjenja v klanec”. Predvsem pa je ta del ceste sedaj precej bolje urejen in tudi bolj varen kot je bil pred leti, ko je bila cesta ozka in na njej veliko prometa.

Vedno, ko pridem v Logarsko dolino podoživljam najboljši oglas, ki je bil narejen v Sloveniji – Slovenija, moja dežela. In tudi tokrat ni šlo brez tega. Ampak čakala me je pot do slapu Rinka. In par kilometrov “gonjenja” v klanec, ko sem bil na trenutke sam nase jezen, ker sem se odločil, da grem do slapu.

Ob cesti polno pločevine, saj se večina obiskovalcev, ki gre na Okrešelj, ali kakšen drug hrib v bližini, pripelje do izhodišča. No, danes vsaj ni bilo ljudi v natikačih, ki bi se lomili po kamenju do slapu Rinka. Je pa definitivno prijala naravna osvežitev, ko sem stal pod Rinko in užival v kapljicah.

Pot nazaj mi je bila bolj pisana na kožo. Do Luč se cesta ves čas spušča, kar je pomenilo, da sem si lahko dal malce duška in presegel hitrost 50 km/h.

Mogoče pa bom letos še kdaj skočil na kolo in se kam odpeljal.

Objava Nasvet za izlet / s kolesom iz Luč do Logarske doline in peš do slapu Rinka originalno objavljena na had blog.

Slap Rinka je bil že dlje časa na spisku, kamor sem želel skočiti. Vendar sem se odločil, da se iz Logarske doline najprej vzpnem do Doma na Okrešlju in šele potem skočim v vodo pod slapom Rinka. Slednje mi sicer ni uspelo …

• Vzpon na Martuljške slapove iz Martuljka in skok v zgornji Martuljški slap
• Vzpon po grebenu na Blegoš (s Črnega kala) in skoraj skok v termalno vodo v Kopačnici
• Kako sem skočil v slap Savica / potok Savica / 6 stopinj

Logarska dolina je vedno čudovita. Tudi včerajšnji dan je bil takšen. Sicer napovedane visoke temperature, ampak to me ni ustavilo, ker sem se odločil, da se povzpnem do Doma na Okrešlju.

Vstopnina (v bistvu plačilo za vstop z avtom) v Logarsko dolino je 7 evrov. Sam bi dal še precej višji znesek za vse, ki želijo z avtom v ta čudovit košček narave. Vendar bi bilo potrebno urediti večje parkirišče izven doline in urediti prevoz za tiste, ki ne bi želeli plačati vstopnine.

Parkiral sem pod slapom Rinka in s hitrim korakom šel mimo turistov, ki še vedno pridejo na takšne destinacije v natikačih, ali pa usnjenih čevljih s podplatom (moški). Do slapu Rinka je prava promenada, pot proti Domu na Okrešlju pa je precej bolj prazna in predvsem na njej ni takšnih turistov. Celotna pot od parkirišča do Okrešlja naj bi trajala okoli ure. Vendar z malce bolj strumno hojo pridete na vrh v manj kot pol ure.

Čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in pa čudovite barve narave naredijo svoje. In za trenutek sem razmišljal, da bi šel naprej – vendar je bilo okoli 13. ure in posledično to ne bi bila najbolj pametna odločitev, saj je do Okrešlja pot po gozdu, kamorkoli drugam bi šel, pa bi šel po soncu. In nisem več najmlajši.

Spustil sem se nazaj do slapu Rinka z željo, da se vržem v tolmun pod slapom. No, vode ni niti do kolen, torej sem si lahko uresničil željo samo tako, da sem “provizorično” skočil v vodo, ki je bila precej topla. To sem sicer ponovil parkrat, ker je bilo res vroče in predvsem je prijalo. Škoda, ker voda ni bila precej višja, saj bi sicer lahko ta “skok” izpadel povsem drugače. Mogoče v obdobju, ko bo več vode ponovim ta skok.

Objava Vzpon na Okrešelj (Dom na Okrešlju) in namakanje v slapu Rinka originalno objavljena na had blog.

Slap Rinka je eden izmed najlepših slapov v Sloveniji in zaradi dostopnosti tudi množično obiskan. Čudovit pogled na slap je iz “lokala” Orlovo gnezdo, kamor ob vetru prinese kapljice vode.
Voda je hudičevo mrzla in pot na Okrešelj, ki vodi mimo slapu je lahko odličen nedeljski “vzpon”. Samo nikar v natikačih, kot turisti, ki se z avtom pripeljejo v Logarsko dolino.

Objava Slap Rinka – fotografije – Waterfall Rinka – photos originalno objavljena na had blog.

Logarska dolina je odlično izhodišče za nedeljske izlete. Slap Rinka za nedeljske turiste in Okrešelj za tiste, ki ne gredo v gore v natikačih. Za bolj zahtevne pa iz Okrešlja vodi cel kup bolj ali manj težkih poti na različne konce.

Logarska dolina včeraj je bila polna turistov in tudi Slovencev, ki si pohod v gore predstavljajo tako, da se pripeljejo povsem do vznožja, parkirajo avto v gozdu in v natikačih odracajo tistih par metrov. Po tem seveda sledi zasluženo pivo, ali pet in vožnja proti domu. Ampak to je zgodba s katero se morajo ukvarjati za to pristojni. Fotografije Logarske doline so malce kičaste, kajti dan je bil popoln in sem avtomatsko moral uporabiti HDR tehniko.

Klikni na fotografijo za ostale fotografije Logarske doline

Objava Logarska dolina – fotografije originalno objavljena na had blog.

Cas: nedelja, od 10. do 17. ure
Kraj: avto prevoz Izlake-Logarska dolina, 80 km (ena smer)

Stroski: bencin: 1800 sit, vstopnina v Logarsko dolino: 1200 sit, zajtrk: 900, kosilo: 6000 sit

Po vcerajsnji uspesni turi na Vadine in po 4 urah spanja, sem premleval idejo, kako bi izkoristil danasnjo napoved lepega vremena. Pohod na Sedmera jezera je bil na prioritetni listi, vendar nisem zelel tvegati, glede na to, da so bile noge se vedno mehke od vceraj.

Barbka je predlagala Logarsko dolino, jaz pa sem ze delal plane, kako bi lahko sla na Kamnisko sedlo, oz. mogoce celo Ojstrico. Vendar so bile to precej nerealne ideje, tako da je ostala opcija Okreselj. Avto sva pustila pri penzionu Plesnik in pogled proti s soncem obsijanim goram nama je dal moci. Sprehod po ravnini je bil ravno pravsnji za ogrevanje in raztegovanje misic, kajti pred nama je bil turisticni vzpon do slapu Rinka. Vendar nisem mogel verjeti svojim ocem, ko sem zagledal to zensko, ki je v visokih petah in nedeljsko obleki korakala proti slapu. Vse lepo in prav, ampak to niso oblacila za v gore, prav tako tudi natikaci, “japonke” in visoke pete niso primerna obuvala!

Smerokaz je locil zgoraj omenjene turiste od tistih, ki so si zeleli se kaj vec, kot samo sprehod. In kar naenkrat je bila v gozdu spet tisina in edino zvok Savinje in manjsih slapov je bil prisoten. Pot je urejena z zajlami in vodi vecinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij, za nevesce gornike. Narava prikaze svojo moc in vsako drevo je nekaj posebnega.

Po priblizno pol ure hoje, sva zagledala tablo in malo naprej koco, oz. spomenik prvi koci na Okreslju. Pred nama so se dvigovale gore, katerih imena ne poznam. Vendar tudi tukaj je bil opomin in opozorilo na previdnost v gorah!

Vreme v gorah se hitro spremeni in prav tako se je spreminjal pogled na vrhove, ki jih je zacela zajemati megla. Dez v gorah ni prijetna stvar, zato sva se na hitro poslovila od prijaznih planincev in pogled na tablo z vcerajsnjo destinacijo, mi je dal novih idej in novega zagona.

Na poti nazaj sva se ustavila v Penzionu Raduha v Lucah na kosilu, kjer sva ze veckrat jedla odlicno hrano, tokrat pa sva bila razocarana.

Objava Fotopis Okreselj originalno objavljena na had blog.