Glede na trenutne vremenske razmere, je vsako planiranje vikendov Sizifovo delo. Vreme je vse prej kot poletno in vsak dan znova nas preseneti z obilnimi padavinami. Ker smo ljudje, nam seveda ni nikoli prav – če je sonce in vroče, pizdimo. Če je dež in hladno, pizdimo. V vsakem primeru vedno pizdimo. No, v vsem tem pizdenju pa se najdejo tudi vikendi, ki jih lahko izkoristimo za izlete v bližnjo in daljno okolico.

Sam sem tokrat izbral tri destinacije, ki so mi precej pri srcu. Ena na morju, dve v gorah. Dve preprosti, ena malce bolj zahtevna. Odvisno od vaših želja, predvsem pa od vremena. Namreč gora ne bi priporočal v deževnem in spremenljivem vremenu, sprehod ob morju pa je lahko prijeten tudi v dežju.

Gorska pot Vršič – Sleme

Gorska pot Vršič – Sleme je vedno prijetna. Avto pustiš na Vršiču na parkirišču in se odpraviš na približno 40 minut dolgo pot na Sleme. Pot je markirana in urejena in namenjena vsem vrstam pohodnikom – razen tistim, ki pridejo v gore v visokih petkah. Seveda se ta tura precej razlikuje od recimo tiste na Krnsko jezero, ki je bolj zahtevna.

Pot ob morju Trst – Grad Miramare

V bližini Trsta leži prečudovit grad Miramare, ki je definitivno vreden ogleda. Grad je bil grajen med leti 1856 in 1860, po načrtih arhitekta Carla Junkerja in po naročilu Maksimiljana Habsburškega.

Idiličen grad tik ob morju, ki iz daljave izgleda kot iz filma, je urejen tudi v muzej. Obdan z visokim obzidjem, ki je služil kot zaščita pred napadalci in na vsakem koraku označen z različnimi grbi in čudovitimi svetilkami.

Ker ste že v bližini, priporočam še sprehod po Rilkejevi poti.

Pohod Logarska dolina – Okrešelj

Z avtom do Logarske doline in potem pustite vozilo pri penzionu Plesnik. Od tam se peš odpravite najprej do slapu Rinka in potem strmo v klanec mimo izvira Savinje, dokler ne pridete do koče na Okrešlju. Pot je urejena in vodi večinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij tudi za vse nevešče pohodnike.

Objava Tri ideje za nedeljski izlet / Miramare, Okrešelj in Sleme originalno objavljena na had blog.

Sleme je v tem času lepa destinacija in sprehod ni naporen. Cesta do Vršiča je bila oblečena v oranžno preprogo, in barvne kombinacije dreves so jasno kazale znak. da je jesen tukaj. Sonce je vsake toliko časa sramežljivo pokukalo izza oblakov in razveselilo “planince”. Avto pustiš na Vršiču in se odpraviš na približno 50 minut dolgo pot na Sleme.

Pot je urejena in je namenjena vsem sortam pohodnikom. Lepo dnevi privabijo veliko ljudi v gore in zanimivo je, če si vzameš  čas in opazuješ njihove navade in njihove posebnosti. Veliko jih je bilo po 5 minutah hoje v klanec povsem zadihanih in rdečih v obraz. Veliko jih je ugotavljajo, da je ta tura vseeno malce težja kot pa tista na Šmarno goro, ki se je sicer lotijo ob nedeljah. Prav tako sem opazil, da “nedeljski pohodniki” večinoma ne znajo odzdraviti, ko jih pozdraviš in ne znajo pustiti prednosti tistemu, ki se že vrača v dolino.

Veliko staršev je pripeljajo svoje male nadebudneže, kateri so me parkrat nasmejali s svojimi dejanji in odličnim poznavanjem gorskih pravil. Oni so še največ pozdravljali in se smejali. Sicer sem vesel, da starši pripeljejo svoje malčke s seboj, vendar sem pogrešal generacijo 18-25 let, ki jo le redko srečaš na takšnih in podobnih “sprehodih”.

Definitivno priporočam to pot vsakemu, ki nima veliko pohodniških izkušenj in malo kondicije, kajti pot je ravno dovolj strma na trenutke, s čudovitimi pogledi, da ugotoviš, da za pohode potrebuješ veliko energije in tudi dosti volje. In na koncu, ko prideš na Sleme, ti pogled na čudovito planoto poplača vso energijo, ki si jo vložil v pot.

Objava Sleme – fotografije sprehoda in ideja za nedeljski izlet originalno objavljena na had blog.

Gorska pot Vršič – Sleme je vedno prijetna popestritev jutra. Avto pustiš na Vršiču na parkirišču, če imaš srečo in se odpraviš na približno 40 minut dolgo pot na Sleme. Pot je markirana in urejena in namenjena vsem vrstam pohodnikom – razen tistim, ki pridejo v gore v visokih petkah. Seveda se ta tura precej razlikuje od recimo tiste na Krnsko jezero, ki je padla naslednji dan in tudi obiskovalci se obnašajo drugače.

Sam v gorah vedno pozdravljam, saj se mi zdi to nekakšen kodeks. Ampak na tem “sprehodu” odzravi le malokdo. Večina ti nameni precej začuden pogled, v smislu, saj se ne poznamo, kaj me pozdravljaš. Vendar obstajajo tudi tisti, ki te pozdravijo in ti namenijo še kakšno prijazno besedo!

Precej obiskovalcev je bilo očitno prepričanih, da je “sprehod” na Sleme enak sprehodu na Šmarno goro. Vendar so kaj kmalu ugotovili, da to dvoje ni povsem enako, saj se tukaj vseeno nekaj minut vzpenjaš po skalah. Barva njihovega obraza je povedala vse, prav tako pa tudi njihovo globoko dihanje. Še ena stvar me je presenetila – namreč večina se jih je obnašal tako kot na naših avtocestah – ni šans, da bi spustili mimo koga, ki je hitrejši in ima drugačen tempo, kot je njihov.

To pot definitivno priporočam vsakomur, ki nima veliko pohodniških izkušenj in premalo kondicije, kajti pot je ravno dovolj strma na trenutke, in obiskovalca očara s čudovitimi razgledi. Prav tako pa bo veliko obiskovalcev ugotovilo, da za pohode potrebuješ veliko energije in tudi dosti volje in veliko boljše je, da to ugotoviš tukaj, kot nekje na kakšni resnično zahtevni poti v gore. Na žalost se suša pozna tudi na Slemenu, kjer ni več “jezerčkov”, prav tako pa sem pogrešal vrane – ampak je bilo zato toliko več obiskovalcev!

Objava Gorska pot Vršič – Sleme – fotografije originalno objavljena na had blog.