V času prejšnje vlade je bil sprejet zakon, ki je nalagal točno določene kvote slovenske glasbe za radijske in televizijske programe in tudi časovne okvite.. Ustavno sodišče je sedaj razveljavilo prvi odstavek 86. člena ter prvi do peti odstavek 86.a člena medijskega zakona in tako potrdilo pobudi državnega sveta in mariborskega Radia City. Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o medijih, ki določajo kvote slovenske glasbe, vendar le za zasebne radijske postaje.

• Val202 ne upošteva kvot slovenske glasbe / gre za 86 sekund / AKOS #wtf
• Politika ubija radio / Andrej Karoli / Val202
• Zakaj ne bom volil SDS – delež predvajanja slovenske glasbe bodo povečali na najmanj 51%

Kaj je bil kamen spotike?

• 86. člen

(1) Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

• 86.a člen

(1) Delež iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro.

(2) Najmanj 70 odstotkov deleža iz prejšnjega odstavka mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo.

(3) Najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka tega člena mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

(4) Pristojno ministrstvo z namenom izvajanja določbe prejšnjega odstavka in nadzora nad njim upravlja evidenco skladb, ki sodijo v okvir deleža glasbe iz prejšnjega odstavka. V evidenci pristojno ministrstvo obdeluje podatke o naslovu skladbe in njihovem avtorju oziroma izvajalcu ter datumu prvega predvajanja, ki jih pristojnemu ministrstvu priglasijo avtorji oziroma izvajalci. Evidenca je javno dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva.

(5) Obveznost zagotavljanja deleža glasbe iz tretjega odstavka tega člena ne velja v času, ko je glede na podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka za zagotavljanje deleža glasbe, prvič predvajane pred največ dvema letoma, na voljo manj kot 100 skladb.

Odločitev ustavnega sodišča je na voljo tukaj 

Ustavno sodišče je ugotovilo bistvene nejasnosti in nedoločljivosti v prvem odstavku 86. člena in v drugem odstavku 86.a člena ZMed. Tema določbama z ustaljenimi metodami razlage ni mogoče določiti vsebine. Ker pa so preostale izpodbijane določbe z njima tako organsko povezane, da skupaj tvorijo neločljivo celoto pravne ureditve obveznih deležev predvajanja slovenske glasbe, je treba šteti, da so vse izpodbijane določbe v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov iz 2. člena Ustave. Glede na navedeno je Ustavno sodišče prvi odstavek 86. člena in prvi do peti odstavek 86.a člena ZMed razveljavilo v delu, v katerem veljajo za zasebne radijske postaje (2. točka izreka). Ker je navedene določbe razveljavilo že zaradi neskladja z 2. členom Ustave, ni bila potrebna presoja drugih očitkov vlagateljev.

Še mojih 5 centov. Ta odločitev ustavnega sodišča odpravlja nerazumne zahteve po slovenski glasbi v etru radijskih postaj na kar so opozarjali glasbeni uredniki. Poleg tega, da smo bili s tem v slabšem položaju poslušalci, pa so bili tudi lastniki radijskih postaj v precej nezavidljivem položaju.

Z drugimi besedami – za dobro glasbo se bo vedno našel prostor na radijskih postajah, predvsem pa bodo radijske postaje lahko “servirale” glasbo, ki jo želi in pričakujejo njihovi poslušalci.

Objava Za zasebne radijske postaje ne veljajo kvote slovenske glasbe originalno objavljena na had blog.

Takle mamo v Sloveniji. Včeraj je Dnevnik objavil zanimiv članek, ki prikaže vso bedo Slovenije. Namreč, AKOS je naredil analizo slovenske glasbe 10. avgusta med 8. in 16. uro in so ugotovili, da se Val202 ni držal zakona. Namreč predvajali so 66,3 odstotka, namesto 70 odstotkov slovenske glasbe. Aja, da bo vsem jasno – AKOS je šel preverjati Val202 na podlagi prijave nekega drugega radia!

• Politika ubija radio / Andrej Karoli / Val202
• Zakon o medijih (ZMed) – nove nebuloze ministrstva
• Zakaj ne bom volil SDS – delež predvajanja slovenske glasbe bodo povečali na najmanj 51%
• Val202 / hvala za odlično poročanje iz Olimpijskih iger Rio 2016

Pred časom je bil sprejet zakon, ki nalaga javnim RTV radijem, da morajo vrteti 40 odstotkov slovenske glasbe in od tega mora biti 70 odstotkov v slovenskem jeziku. 1o. avgusta se Val202 ni držal tega, saj je bil problematičen komad Magnifica – Hir aj kom, hir aj go, ki ni v slovenskem jeziku. In tako je Val202 namesto 34 komadov, ki bi zadostili zakonu, predvajal zgolj 33 komadov in tako kršil zakon za 86 sekund! Si morate misliti! Kako si lahko drznejo storiti kaj takšnega. Zaradi teh 86 sekund bodo trpele generacije otrok in kmalu bomo lahko v medijih zasledili podatke o tem, kaj vse je ta predrznost in nesramnost Vala202 povzročila v naši družbi. Jaz sem frapiran. Šokiran. Zgrožen!

Da, prav ste prebrali. Gre za 86 sekund, s tem, da ima AKOS svoj način merjenja, ki je drugačen od tistega, ki se ga poslužujejo radijske postaje. Poleg tega pa AKOS ne upošteva slovenskih glasbenih podlag, ki so v različnih prispevkih in ki bi se prav tako morale prištevati k kontu slovenske glasbe.

Jebiga. V Sloveniji imamo birokrate, ki pišejo birokratske zakone, ki nimajo veze z realnostjo – zato, da imajo birokrati službe in da se lahko ukvarjajo s takšnimi primeri. Mogoče bi bilo smiselno, če bi AKOS pripravil vsak dan playlisto za javni radio, kjer bi imeli do sekunde preračunane kvote in bi vse “štimalo”.

Zakaj pizidm? Zelo preprosto. Ker je zakon povsem neživljenjski. Predstavljamo si, za trenutek, da se zgodi res huda naravna katastrofa z veliko mrtvimi in še več poškodovanimi v Sloveniji – Val202 priskoči na pomoč z obveščanjem in javljanjem v živo, kar pomeni, da ni časa za slovenske kvote glasbe – nekako si ne predstavljam niti glasbe v tem času, ker ne bi bila primerna. Ampak, ker so birokrati napisali zakon, se ga je seveda potrebno držati. Saj veste, kaj sledi, če se ne držimo zakonov, kajne?

Včasih bi morali uporabiti zdravo kmečko pamet, ki pa je v Sloveniji očitno šla že zdavnaj rakom žvižgat. Predvsem pa bi morali biti zakoni malce bolj življenjski – 10. avgusta so potekale OI in Val202 jih je odlično pokrival. Ampak birokratov to ne zanima. Oni imajo zakon v svojih rokah in voila, Slovenija je tam, kjer je.

Ali se je zaradi teh kvot spremenil odnos do slovenskega jezika? Ali so te kvote prinesle nove skupine, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku? Čemu je bil sploh namenjen ta zakon? Občutek imam, da je bil namenjen zgolj temu, da so birokrati imeli delo, ki so ga opravili po najmanjši liniji odpora.

Všeč mi je ta demokracija v kateri živimo in kjer je vsaka stvar določena in definirana! Verjetno nisem edini, kajne?

p.s.: imam predlog za AKOS – na spletni strani prikazujte real time podatke za vsako radijsko postajo, koliko glasbe je že zavrtela v slovenskem jeziku, do tistega trenutka.. Saj bo šlo, kajne? Pa brez dodatnih razpisov in metanja denarja skozi okno za neumnosti..

Objava Val202 ne upošteva kvot slovenske glasbe / gre za 86 sekund / AKOS #wtf originalno objavljena na had blog.

Jutranja vožnja proti Ljubljani v spremstvu Vala202 je vedno zanimiva. Voditelji, ki ne streljajo bučk na prvo žogo, predvsem pa navada, ki je postala železna srajca. In v teh dneh, ko se veliko govori o Zakonu o medijih (ZMed), je imel danes Andrej Karoli odličen monolog na to temo!

• Rad mam Val202 – Val202 praznuje 40 let – ustanrtabulš!
• Val 202 – vsak dan mi polepša dan!
• Radijske postaje na internetu – online
• Zakon o medijih (ZMed) – nove nebuloze ministrstva
• Zakon o medijih (ZMed) – spremembe in dopolnitve #wtf

Za vse, ki niste slišali njegovega pogleda na obvezne kvote slovenske glasbe in kako politika ubija glasbo – je tukaj celoten posnetek in tudi “pretipk”. Vredno poslušanja / Politika ubija radio.

Protestiram, ker politika kroji 60 % glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia. Obžalujem, ker se res zavedam pomena slovenske glasbe v etru in temu primerno na tem področju delujem že dve desetletji. Obžalujem sprejetje take odločitve in to kljub javnim in internim namigom o zaviranju razvoja radijskega medija. Obžalujem, ker so odvzeli občutek sreče dobrim mladim glasbenikom, ki smo jih glasbeni uredniki prepoznali in zato uvrščali v programe, zdaj pa bodo v dvomih, zakaj so v resnici v etru.

Objava Politika ubija radio / Andrej Karoli / Val202 originalno objavljena na had blog.

Ko sem včeraj odkril blog zapis z naslovom Fašizem slovenskih estradnikov oziroma 1. slovenski glasbeni kongres v CD-ju na novo odprtem blogu na naslovu http://polnkurac.blogspot.com/, sicer dolg 7 strani, sem ga prebral “na eks”.

Njegov avtor, kasnejše Googlanje in pomoč tviterašev, je pokazala, da gre za Jizaha – ex vodjo Green Dragonsov, glasbenega novinarja in voditelja oddaje na Radiu Študent, ki ima Myspace Profil, Twitter profil – JizahDaFunk, itd..

Na blogu ima zapisano (vir):

POLN KURAC ima poln kurac sprenevedanja v slovenskem zabavljaštvu. Vseh obrazov dvojne morale, oportunistov, ljudi, ki le grabijo denar, ne ponujajo pa nikakršne kreativnosti. Dosti je bilo, potrebno vas je počasi ustaviti. Razkrival bom ozadje delovanja SAZASa, farse slovenskih “kulturnih” prireditev, estradnega ritolizništva in se ukvarjal s televizijskimi programskimi ter ostalimi floskulami… pa še kaj drugega. Zakaj? Ker imam vsega poln kurac.

In zakaj me je njegovo pisanje tako pritegnilo, da sem ga delil/ga delim z vso zainteresirano javnostjo?

Pred časom sem se z zapisom Osnutek predloga novega zakona o medijih – manj slovenske glasbe na radiu in televiziji obregnil ob zahteve Glasbenega foruma, ki bi rad 50% slovenske glasbe v etru radijskih postaj.

Pred dnevi so imeli svoj prvi kongres v Cankarjevem domu, kjer so “glasbeni” izvajalci glasno skandirali vsaki zahtevi, ki jo je Glasbeni forum izrazil (vir). Vendar vsaka zgodba ima dva konca. Enega smo videli na sami prireditvi, oz. na posnetkih, drugega pa ni imel nihče možnost predstaviti, kajti Nikolovskemu so prepovedali kakšno komentiranje, oz. vprašanje na samem kongresu. Le zakaj, bi se človek vprašal?!

In v tej situaciji je prišel zapis Jizaha kot naročen. Namesto suhoparnih treh zahtev, ki jih ima Glasbeni forum do ustvarjalcev novega Zakona o medijih, je Jizah spesnil “epsko” pesnitev, ki obsega 7 strani in razlaga detajle in podrobnosti, ki jih večina od glasbenih ustvarjalcev niti ne opazi, oz. ne pozna. Resnično me zanima, če bom doživel odgovor Glasbnega foruma na Jizahov zapis?

Par izsekov iz njegovega odličnega zapisa:

Borci za uveljavitev kvote očitno sploh ne poslušajo komercialnih radijskih postaj, saj bi sicer ugotovil, da se ŠE NIKOLI NISMO NAPOSLUŠALI tako pocenskega zvočnega enoumja, zavitega v smetenje.

Podpovprečneži skriti za kvotami so svoj kruhoborski denar dobivali z vrtenjem domorodne muzike v nočnem terminu, sedaj pa poskušajo braniti čast navidezne iskrenosti, drznosti, drugačnosti in ustvarjalnosti.

Kvote so same po sebi ena velika nedemokratična žalost. Kmalu bodo filmarji udarili, da hočejo 50% slovenskih filmov, ki jih nihče ne gleda, literati bodo zahtevali 50% slovenskih knjig, ki jih žal berejo redki, avtomobilska industrija pa bo zahtevala 50% slovenskih avtomobilov, ki – ups – ne obstajajo.

Pa bodi dovolj. Celoten zapis je na voljo tukaj – http://polnkurac.blogspot.com/

Če bo Glasbeni forum dosegel 50% slovenske glasbe dnevno na radijskih postajah, bi bilo smiselno začeti pobirati podpise za referendum proti “enoumju” v glasbi. Smo v EU, kjer velja prost pretok takšnih in podobnih zadev! Ampak očitno so naši glasbeniki nad vsem tem in za njih ne veljajo ista pravila kot za ostale.

Tudi poslušalci imamo možnost izbire, kajne? 400 podpornikov Glasbenega foruma proti poslušalcem radijskih postaj? No ja, stvar je preprosta. Naj delajo naši glasbeniki tako kvalitetno glasbo, da jo bomo sami poslušalci zahtevali in naj se rajši ukvarjajo s kvaliteto glasbe, kot pa s kvotami, o katerih vedo samo to, da bodo dobili manj denarja!

Objava Jizah na blogu Poln Kurac o slovenskih glasbenikih in Glasbenem forumu originalno objavljena na had blog.

Do sedaj se je slovenska glasba vrtela večinoma v nočnem času, saj je veljal 86. člen iz Zakona o medijih:
1) Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
(2) Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija

Osnutek predloga novega zakona o medijih pa te kvote spreminja, oz. manjša na 15%, ne glede na to katera radijska postaja predvaja glasbo.

In sedaj so se začela lomiti kopja. Na eni strani so avtorji glasbe, ki jim bo sprememba zakona o medijih prinesla manj denarja od avtorskih pravic, na drugi strani pa so uredniki, ki zagovarjajo spremembo zakona, saj je dejansko težko najti na RTV Slo 40% kvalitetne slovenske glasbe. Najdlje od vseh avtorjev je šel Mojmir Sepe, ki je zagrozil da bo vrnil državno odlikovanje, ki ga je prejel konec julija za prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe, če bo ta zakon obveljal.

Kje pa smo mi, ki konzumiramo to glasbo? Na nas se nihče ne spomni, kajne? Nihče nas ne vpraša, kaj bi mi radi, saj smo samo nepomemben člen v tej “prehranjevalni” verigi?!?

Ker sem reden konzument glasbe, ki se vrti na radijskih postajah in imam o vsaki stvari svoje mnenje, ne morem mimo tega, da ga ne bi povedal tudi o tem.

Pred tremi leti sem o tej temi zapisal sledeče:

In tako so dobili izvajalci kot so Siddharta, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Magnifico, Dan D,…. čas v nočnem programu, ko samo redke nočne ptice, par ljudi v službah in tisti, ki se vozimo z avtom v nočnem času, uživamo v njihovi glasbi. Čez dan je takšne glasbe precej manj.

Razumem kritike, ki pravijo da slovenska glasba ni kvalitetna, vendar to pospoševanje ne more zajemati celotne slovenske glasbene scene, na kateri si lahko vsak najde nekaj, kar mu je pri srcu. Razumem izvajalce, ki tarnajo, da ni prihodkov od prodaje CD-jev in da je preveč piratstva. Tudi založbe razumem, ki imajo čedalje manj zaslužka.

Vendar smo v Sloveniji in Slovenci smo pri teh stvareh zelo specifični in precej “zajebani”. Glasbeni okus Slovencev je hudo sofisticiran, vsaj tako bi predpostavil po kritikah vsakega izvajalca in vsakega komada, ki so jih sposobni sproducirati “določeni kvazi strokovnjaki”.
In če vse to pogledam na primeru slavčka Damjana Murka, potem jim lahko pritrdim! Sicer pa se ne strinjam s posploševanjem. Že to, da se on dnevno pojavlja v vseh trač revijah s članki, ki jih več ali manj sproducira sam, pove dovolj o kvaliteti teh medijev. Ampak to je že druga zgodba.

Tokrat se precej bolj nagibam na strank urednikov radijskih programov, ki imajo zelo dober argument za zmanjšanje slovenske glasbe na radijskih postajah. Namreč – 40% kvalitetne slovenske glasbe, ki naj bi se predvajala v dnevu, je nemogoče zagotoviti? Sicer je res, da obstajajo različni kriteriji za to in tukaj definitivno ne štejem radijskih postaj, ki imajo playliste najnovejših komadov, ki se čez dan zavrtijo vsaj 4-krat.

In kot konzument imam predlog za avtorje glasbe, ki zahtevajo ohranitev 20% in 40% kvot – delajte kvalitetno glasbo in ljudje bodo kupovali vaše zgoščenke in bodo polnili vaše koncerte, vi pa boste srečno živeli od teh prihodkov. Na radijskih postajah pa naj se uveljavlja kvalitetna glasba, s katero bodo radijske postaje pridobivale na poslušanosti – naj se dela naravna selekcija.

Če bi naši glasbeniki delali kvalitetno glasbo, potem ne bi potrebovali kvot, s katerimi bi določali deleže, saj bi se večinoma vrtela domača glasba. Dokler pa temu ni tako, pa je prav da so kvote, vendar ne tako visoke. Ker če glasbeniki dosežejo ohranitev enakih kvot, potem bo njihov naslednji korak, da mora vsak prebivalec Slovenije kupiti en CD od Wernerja in Brigite Šuler. Da o Sanji Grohar niti ne govorim – dva cd-ja (če je katerega že izdala, niti ne vem!)

Objava Osnutek predloga novega zakona o medijih – manj slovenske glasbe na radiu in televiziji originalno objavljena na had blog.