Dogodek v Novem mestu je pretresel Slovenijo. Ubit je bil človek. Oče, sin, prijatelj, sosed. To bi moral biti trenutek, ko se ustavimo, utihnemo in razmislimo, kako smo prišli do točke, ko se takšne stvari dogajajo v naši državi. Namesto tega smo spet dobili politični teater, kjer stranke tekmujejo med seboj, katera bo nabrala več političnih točk.

• Ko smrt postane del predstave
• Fantje stari okoli 10 in 12 let do smrti pretepli mačjega mladiča / čestitke staršem za vzgojo
• Evtanazija ni enako samomor / jaz sem za dostojno smrt in podpiram evtanazijo
• Nehajmo se slepiti, da v Sloveniji ni fašizma / smrt fašizmu, svoboda narodu

Komaj nekaj ur po tragediji so se začeli oglašati politiki. Tisti, ki so trideset let sedeli v parlamentih, vladah in odborih. Tisti, ki so imeli vse možnosti, da bi uredili socialne, varnostne, integracijske in izobraževalne politike. Ampak niso. In zdaj, ko je prepozno, ko je življenje že izgubljeno, se naenkrat prebujajo kot rešitelji naroda. Tisti, ki desetletja niso naredili nič, se zdaj derejo o krivdi.

Ko se politika odloči, da bo jezo ljudi uporabila za svoj marketing, se zgodi tisto, kar je v Sloveniji že postalo prepoznavno: shodi, protesti, linči. Brez razmisleka, brez dejstev, brez dostojanstva. Ker ni pomembna resnica, pomembna je slika za kamere, nekaj všečkov na Facebooku, razpihovanje sovraštva na tviterju in poskus mobilizacije ljudi.

Kdo odgovarja za to, da ljudje izgubljajo zaupanje v institucije? Kdo je zadnjih trideset let gradil državo, v kateri imamo toliko socialne stiske, izključenosti in nasilja? Ne “oni drugi”. Ne, “ljudje tam spodaj”. Ti, ki sedaj pozivajo k “akciji”.

Tisti, ki danes pozivajo k shodom, so tisti, ki se niso ukvarjali s tem problemom v preteklosti. Realnost se je zgodila, sedaj so svoje “neukvarjanje” s tem problemom zamenjali za politično priložnost.

Ta dogodek bi moral biti trenutek za tišino, za sočutje in samorefleksijo. A namesto tega gledamo, kako politiki vlečejo poteze, kot da bi bili na šahovnici človeških življenj. Ker je to idealen trenutek za “mobilizacijo baze” in za “nabiranje političnih točk”.
In vse to na račun tragedije.

Če bi tisti, ki danes skačejo v zrak in pozivajo k shodom, v zadnjih treh desetletjih res delali – danes morda ne bi bilo tragedije. Če bi bilo več posluha za integracijo, izobraževanje, socialne programe, preprečevanje nasilja, duševno zdravje, podporo družinam, nadzor institucij – bi bilo danes mogoče drugače. Ampak tega ni bilo. In zdaj, ko se je zgodilo najhujše, pridejo spet oni. Z govori, shodi, solzami in tviti o “nedopustnem”. Prepozno je. Človek je mrtev.

Tragedija v Novem mestu ne bi smela postati politično orodje. Ne za desnico, ne za levico, ne za nikogar. Vsak, ki iz tega kuje politične točke, dokazuje, da smo izgubili kompas. Ker v trenutku, ko smrt postane del politične kampanje, smo izgubili še zadnji del človečnosti.

Sram vas je lahko! Sram iz dna duše.

Objava Ko smrt postane orodje za nabiranje političnih točk originalno objavljena na had blog.

Tudi to je Slovenija, bi lahko zapisal ob branju komentarjev, ki jih nekateri puščajo pod članki o smrti Saše Hribarja. Očitno so na dan prišli vsi zafrustriranci, ki sedaj med seboj tekmujejo, kdo bo bolj svinjal in kdo bo bolj vulgaren. Ja, to so lahko vaši sosedje ali pa celo znanci. Žalosten mora biti njihov svet in njihova življenja.

• Lojze Peterle laže glede dezerterstva Saša Hribarja / bo odgovarjal za svojo laž?
• Ustrelil nosečo žensko in si sodil sam / komentarji pod članki povedo veliko o Slovencih
• Parada ponosa prinesla na površje vse frustracije in homofobnost slovenceljnov
Siol ukinil možnost komentiranja / bravo!

Pieteta beseda, ki očitno ni poznana številnim komentatorjem, ki sedaj med seboj tekmujejo, kdo bo bolj primitiven in kdo bo bolj svinjal. Predvsem pa so to komentatorji z desnega pola, ki so očitno dobili “befel,” da se sedaj izživljajo nad človekom, ki je pokojen.

Ne, niso vsi desnosučni takšni, ampak dejstvo je, da so med njimi tudi takšni, ki se izživljajo in med seboj tekmujejo kdo bo bolj primiteven, je dovolj povedno o njih. Aja, za njih je to svoboda govora, ko se spraviš na pokojno osebo, ki se ne more niti braniti. Takšnih ljudi me je strah – ker očitno živijo v nekem svojem čudne filmu, in ko pride “trigger,” se zgodijo takšni komentarji. Ampak od besed do dejanje je lahko le majhen korak.

Tole spodaj je samo majhen del gnojnice, ki so jo uspeli sproducirati. Ja, to je odraz stranja in “svobode govora” po domoglupsko:

• Ma ja..rdeči privilegirani model…navaden smrad, prepotentna histerična leva DEZERTERSKA hijena.
• Dobil je svoje za svoj dolg laznivi jezik
• Sašo Hribar, ena največjih barab na RTV-ju, tako kot je živel, tako je končal, droge, alko in potem vrvica !
• dezerter komunajzarski !!! ŽIVEL JANEZ JANŠA kateri nas bo edini rešil takih kot je hribar!!!
• Bil….Živel…Crknil….Kot pes.Lewakarski.
• Ta svinja anti slovenska,proti osamosvojiteljska ne spada,da onasnažuje Slovensko SVETO zemljo.PREPOJENO s krvjo anti komunističnih mučenikov.
• smrduhar levičarski je guzno. guzno je svinjar. to bo novi praznik. ko bo kučko pa največji praznik slovenske države. komaj čakam da zginem iz te komunistične partije 2.0.

To, da so takšni komentarji dovoljeni na enem izmed “medijev,” dovolj pove o njih in njihovi agendi. Očitno jim je všeč, da se nekdo izživlja nad mrtvo osebo in dreka po ljudeh, ki so za razliko od teh komentatorjev pustili veliko sled na več področjih. Ampak to je Slovenija, ki jo Janša riše zadnjih 30 let, in očitno to ni dovolj, …

Objava Komentarji pod članki o smrti Hribarja prikažejo nizkotnost in pokvarjenost desnosučnih Slovencev originalno objavljena na had blog.

V 97 letu in po 70 letih vladanja je umrla britanska kraljica Elizabeta II. Ob spremljanju slovenskih internetnih portalov in medijev pa sem v teh dneh dobil občutek, da je Slovenija vsaj britanska kolonija in da je potrebno njeni smrti nameniti nešteto člankov in še več časa v “etru”. Ali je to res tako pomembna novica, da mora biti vseprisotna?

• Nehajmo se slepiti, da v Sloveniji ni fašizma / smrt fašizmu, svoboda narodu
• Darovanje organov in tkiv po smrti / online vpis v nacionalni register
• Evtanazija / sem za dostojno smrt in za javni diskurz o evtanaziji
• Na koncu vedno pride smrt
• Eno življenje imam, dneva smrti ne poznam

Razumem, da se je za Anglijo končalo neko obdobje. Razumem, da je bila kraljica Elizabeta II. nekaj kar si težko predstavljamo, ker ne živimo v ustavni monarhiji in nimamo občutka kako je imeti kraljico – dasiravno bi lahko potegnili kakšno primerjavo s trenutnim precednikom, ampak nivo je povsem drugačen. Tudi razumem, da je za Angleže njena smrt nekaj podobnega kot je bila za Jugoslavijo smrt Josipa Broza Tita.

Pa vendar, to kar počnejo mediji v teh dneh v Sloveniji, pa meji že na norost. Prvih 8 člankov na enem izmed internetnih portalov je namenjenih smrti kraljice. Prvi 20 minut informativne oddaje na televiziji je namenjenih tej smrti. Kot sem že v naslovu napisal – v teh dneh sem dobil občutek, da je Slovenija britanska kolonija in smo s smrtjo kraljice izgubili del svoje identitete.

Verjamem, da je pri nas še vedno čas kislih kumaric, da ni afer, ki bi se vezale na politiko, ker ni Janez na ablasti in da je treba ustvarjati novice. In smrt je pravšnja za to. Mogoče bi lahko medijii bili takšni kot je bila ona. Z malo besedami povedali vse in se ne bi ponavljali do nezavesti kot to počnejo sedaj.

Ampak očitno je, da ljudje želijo te informacije in da jih konzumirajo, če jim jih mediji servirajo. In po vseh “RIP in peace” sem dobil občutek, da je večina Slovencev bila nadnavdušena nad kraljico in jih je njena smrt prizadela in spravila na kolena, v solze in sedaj žalujejo ob tem dogodku.

Objava Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. sem dobil občutek, da je Slovenija britanska kolonija originalno objavljena na had blog.

Dnevnik je danes objavil precej zanimivo informacijo glede odgovornosti za spremembo predpisov glede cepljenja s cepivom Janssen. Za to naj bi bila odgovorna ekipa ministra Janeza Poklukarja, saj je mimo stroke spremenila pogoje in s tem povzročila smrt Katje. Bo Janez Poklukat odgovarjal za to, ali pa pač se bo tudi to “pometlo” pod preprogo, kot se pomete vse drugo!

• Pahor za ustavnega sodnika predlagal Roka Svetliča, ki se zavzema za streljanje migrantov na mejah
• Vlada sprejela odlok o spremembi odloka / če se kdo sprašuje kaj je to norost
• Protestnik z laserjem na razdalji več 100 metrov poškodoval pilota v helikopterju / zakaj kupujemo helikopterje?
• Janez se vse bolj boji ljudstva / kaj je delala specialna policija na strankarskem zboru SdSovcev v Marezigah

Dnevnik je na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja prišel do zapisnika seje, kjer so sprejeli Poklukarjev predlog, da se Janssenovem cepivu omogoči prednost pred cepivi, ki se odmerjajo dvakratno.

S tem so bile potrjene tudi izjave Mateje Logar in Bojane Beovič, da stroka s sprejetjem tega odloka ni imela nobene povezave in posledično je bila to odločitev samega ministra.

Na koncu Dnevnik predstavi še imena, ki so sodelovala pri tem odloku:

• Janez Poklukar, minister za zdravje
• Alenka Forte, Franc Vindišar, Robert Cugelj, državni sekretarji
• Bogdan Tušar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema

Seveda me zanima, če bodo ti ljudje odgovarjali za smrt iz malomarnosti ali pa za naklepen umor. Glede na to, da so to SdS kadri, pa se bojim, da se jim ne bo nič zgodilo – saj bodo vztrajno ponavljali, da so “ljudje umirali” in da je bil ta odlok posledično namenjen reševanju življenj.

Žalostno je, da minister Poklukar in vsi zgoraj omenjeni še niso odstopili. Ampak v tem se vidi, da so to kader SdSa, ki kljub temu, da se jim dokaže, da so oni sprejeli odločitev, da še vedno niti ne razmišljajo o odstopu in sprejetju odgovornosti za smrt!

Objava Je Janez Poklukar kriv za Katjino smrt / njegova ekipa je mimo stroke spremenila predpise za cepljenje s cepivom Janssen originalno objavljena na had blog.

Kolesarskih protestov ni več. Marko Potrč je odšel na Švedsko. Ljudje se naokoli sprehajajo z maskami na obrazih. Pa vendar se kljub zaostrovanju ukrepov, ki smo jim priča zadnjih 14 dni število okuženih ne zmanjšuje. Ravno obratno – kljub temu, da so spremenili metodologijo testiranj in da so zmanjšali število testov so številke vse prej kot obetavne. Kljub temu, da so zaostrili ukrepe, se številke ne zmanjšujejo. Da števila mrtvih, ki smo mu vsak dan priča niti ne omenjam – saj nas počasi pelje proti prvemu mestu.

• 13,5 umrlih na dan na mio prebivalcev v zadnjih sedmih dneh v Sloveniji / to so posledice uspešne vlade!
• S ponedeljkom se ustavlja javni promet, zapirajo nenujne trgovine, omejuje se gibanje čez meje, prepoved zbiranja od jutri
• Sramota / koalicijski poslanci zavrnili predlog zakona, ki bi osnovnošolcem v času izobraževanja na daljavo zagotovljal topel obrok

Dejstvo je, da je ta vlada zavozila tole Covid-19 krizo. Dejstvo je, da je vedno našla krivca za svojo nesposobnost – kolesarji, nasprotniki mask, diskoteke, lovske koče, mediji ….

Lahko grem v neskončnost z naštevanjem kdo vse je bil za njih kriv za Covid-19 situacijo v Sloveniji. Z drugimi besedami – vsi drugi so bili krivi, kot pa oni sami, ki v vsem tem času niso pripravili strategije kako se bomo soočali z epidemijo. Očitno so verjeli, da bo Covid-19 izginil sam od sebe, kot je to trdil Donald Trump.

Ker se to ni zgodilo, smo vsak dan priče novim številkam, ki ne vlivajo upanja. Ja, ljudje umirajo zaradi Covid-19. In ljudje umirajo, ker vlada ni poslušala stroke in je po “svoje” reševala situacijo. Glede na to, da so vmes že večkrat spremenili metodologijo in število testiranj – je vse skupaj še precej bolj čudno. Ampak pri tej vladi me ne more nič več nič presenetiti. Niti podatek, da “Počivalškovi” ventilatorji iz prvega vala ne delujejo in so zgolj napota v bolnišnicah.

In kaj počne vlada? Tvita. 100 in več tvitov Janeza v enem dnevu, kjer obračunava z vsemi, ki ne tulijo v njegov rog. Neskončno število trolov, ki žalijo in grozijo na družbenih omrežjih. In številni predstavniki oblasti, ki verjamejo, da so Trumpu ukradli volitve in se s tem v tem času ukvarjajo.

Medtem pa podjetja in lokali v Sloveniji zapirajo svoja vrata in odpuščajo ljudi, ker ni vlada poskrbela za njih – čeprav jim je prav taista vlada prepovedala opravljati posel. In tega bo vsak dan več, medtem ko milijarde puhtijo v zrak in na koncu bomo ostali revni kot cervkene miši in z ogromnim dolgom, ki ga bomo odplačevali naslednjih par deset let. Ja, to so posledice najbolj učinkovite in uspešne vlade, ki dobiva bitko s Covid-19 zgolj v svojih tabelcah in med troli, ki jo hvalijo. Vsi ostali pa so kot Esmeralda že več kot očitno spregledali in ugotovili, da je resnica povsem drugačna.

Še ena stvar mi je zanimiva. Namreč ta vlada je namenila “poseben poudarek” pri boju s Covid-19 aplikaciji #OstaniZdrav. Ampak zanimivo je, da so ministri in poslanci iz vrst SdSa okuženi? Kako je to mogoče, Ali nimajo aplikacije na svojih telefonih? Ali pa aplikacija ni niti najmanj uspešna v boju s Covid-19?

Še odgovor iz naslova manjka. Kdo bo kriv za to situacijo sedaj v Sloveniji. Saj nam je vsem jasno, kajne? Mi. Državljani smo krivi. Mi smo krivi, ker ne razumemo ukrepov in odlokov, ki se vsak dan spreminjajo. Mi smo krivi, ker ljudje umirajo. Mi smo krivi za vse. Saj je jasno, kajne?

Objava Kljub zaostrovanju ukrepov se število okuženih ne zmanjšuje / kdo bo kriv za to? originalno objavljena na had blog.

Robert Pavšič je danes v parlamentu zastavil vprašanje Tomažu Gantarju, ministru za zdravje, o tem koliko je bilo dejansko ventilatorjev v Sloveniji sredi meseca marca. Vlada je namreč v svojih “dokumentih” zapisala, da jih je bilo 168. V resnici je bilo 281 ventilatorjev v Sloveniji in zgolj 257 postelj, kjer bi lahko oskrbeli okužene s koronavirusm je potrdil Tomaž Gantar. Zakaj nam vlada laže?

• Vlada laže in manipulira v poročilu o primerjavi povprečnih cen ventilatorjev
• Kaj je respirator in kaj je ventilator? Zakaj ne obrazna maska s filtri in medicinski ventilator?
• Ljudje so umirali / Zdravko Počivalšek v oddaji Tarča

Se spomnite izjave Zdravka Počivalška, da so ljudje umirali in da so morali za to nabavljati ventilatorje po nenormalno visokih cenah? Ker je prejšnja vlada, kjer je bil Zdravko minister, zapustila prazna skladišča.

No, temu ni tako. Vlada je lagala v svojem poročilu, saj je bilo v Sloveniji 281 ventilatorjev in ne 168. Torej ni bilo takšne “panike”, da so jih morali krepko preplačevati in plačevati ventilatorje vnaprej. Ker so ljudje umirali.

Torej je lagal Zdravko Počivalšek in je lagala vlada v svojem poročilu. Ali res še kdo verjame besedi, ki jo izreče kdorkoli od vladne ekipe? Ali je bilo res potrebno preplačati milijone evrov za ventilatorje? Zakaj niso raje poskrbeli za najbolj ranljive?

Žalostno je, da nas ima vlada za bedake, predvsem pa je žalostno, da ji kdo še sploh karkoli verjame …

Drži. Prilagamo posnetek @InfoTVSLO pic.twitter.com/m9Qlqifo5V

— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) May 25, 2020

“Povedati moram, da sem kar malce šokiran, pretresen. Zakaj? Ker je očitno, da je celotna vlada zelo mrcvarila resnico.”

Robert Pavšič ob priznanju @MinZdravje @tomazgantar, da je bilo marca v državi 281 ventilatorjev in ne 168, kot je to ves čas zatrjevala vlada. Vse do danes. pic.twitter.com/vqeO5vi2eH

— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) May 25, 2020

Vlada zavestno zavajala s podatki o številu ventilatorjev ob nastopu mandata 13. marca. @MinZdr @tomazgantar je danes priznal: bilo jih je 281, in ne 168, kot sta 2 meseca trdila on in @vladaRS pic.twitter.com/uIvfq3N61v

— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) May 25, 2020

Objava Zakaj nam vlada laže? V Sloveniji je bilo marca 281 ventilatorjev in ne 168 kot so nam lagali originalno objavljena na had blog.

Včeraj so končno prišli v javnost podatki o starostni strukturi umrlih zaradi koronavirusa in število le teh, ki so bili v domovih za starejše po Sloveniji. 42 od 56 umrlih je iz domov za starejše, kar pomeni, da nekdo ni ukrepal pravilno in ni zaščitil starejših. Pač jim je bila bolj pomembna prepoved gibanja izven meja svoje občine kot pa zaščita najšibkejših.

• Babice, dedki, starejši in ranljivejši / ali vam res ni jasno kaj pomeni #ostanidoma
• Kako prepričati starše (starejše), da ostanejo doma v času koronavirusa #ostanidoma
• Zakaj so starejši ljudje v Sloveniji diskriminirani in zakaj je država pozabila nanje

Ko je začel koronavirus svoj pohod so strokovnjaki opozarjali, da bodo najbolj prizadeti ljudje iz rizičnih skupin – to so najstarejši, ki imajo poleg tega še kakšne druge “pridružene bolezni”. Pričakoval bi, da bodo odločevalci vzeli te nasvete resno, predvsem pa, da bodo najbolj poskrbeli za njih.

Vsak teden smo lahko poslušali poročanja, kako so DSOji prosili za zaščitno opremo, ki je ni bilo dovolj. Kako je bilo največje število okuženih ravno v DSOjih. Predvsem pa, kako so nekateri opozarjali, da način ukrepov proti koronavirusu v DSOjih ni pravilen. Vmes so nekateri pozivali, da naj družine oskrbovance vzamejo domov, čeprav so še pred nekaj časa trdili, da ne smejo starejši priti v stik z mlajšimi.

Včeraj smo, po dolgem moledovanju medijev, končno dobili številke, ki vse skupaj postavljajo v drugo perspektivo:

• 45 -54 / 1
• 55 – 64 / 2
• 65 – 74 / 6
• 75 – 84 / 13
• 85+ / 31

Problem, na katerega je opozarjalo veliko strokovnjakov, se je izkal za resničnega. 42 od 56 umrlih je bilo namreč v domovih za starejše. Vendar NIJZ še vedno ni objavil podatkov koliko od teh umrlih je imelo še “pridružene bolezni”.

Namesto, da bi se pri nas stroka ukvarjala z resničnim problemom, so nam omejili prehajanje občinske meje, medtem ko se dejanskega problema ni lotil očitno nihče uspešno. In ja, tudi v Evropi so polovico smrtnih primerov potrdili v DSOjih.

Mogoče pa je čas, da se kdo od odgovornih začne zavedati, da je treba vse moči sedaj vpeti v reševanje situacije v DSOjih in namesto razmišljanja o vojski na meji, policiji v notranjosti (ja, vemo, pokazali ste kaj nas čaka) usmeriti pozornost dejanskemu problemu, ki ne bo izginil.

In pri nas še vedno razmišljajo o rahljanju ukrepov? Vsak dan obljubljajo … Pa vendar se nič ne zgodi.

(2/2)
👉27.03. premalo zahtevnejše zašč. opreme
👉01.04. starejši umirajo, pozivajo družine, naj jih vzamejo k sebi (?!)
👉01.04. domovi nimajo primerne zašč. opreme – oprema jim je obljubljena
👉14.04. 3/4 smrtnih žrtev v domovih za starejše (42 od 56)#Absurd pic.twitter.com/KWyy3ZSszw

— Viljem (@Scanius) April 15, 2020

Objava 42 od 56 umrlih je iz domov za starejše / in mi imamo prepoved gibanja izven meja svoje občine? originalno objavljena na had blog.

Jutri bo mesec dni, ko je bil pri nas odkrit prvi primer koronavirusa. Čas, ki nas bo zaznamoval, predvsem pa čas, ko smo ugotovili, da življenje nikoli več ne bo takšno kot je bilo nekoč. Strah, ki je pristoten, ni prisoten zgolj pri vas, ampak je strah prisoten pri večini ljudi, saj smo se vsi skupaj znašli v situaciji, ki jo ne poznamo in ne obvladamo.

• Koronavirus v Sloveniji / zemljevid koronavirusa, podatki o okuženih
• Obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb / stroške bodo plačali stanovalci
• Kaj je respirator in kaj je ventilator? Zakaj ne obrazna maska s filtri in medicinski ventilator?

Ko se je dogajala recesija leta 2008, je bila moja misel, da smo kot človeštvo prišli do stopnje, ko bomo spremenili svoje poglede na svet in spremenili svoje prioritete. Vendar se to ni zgodilo. Kmalu smo se vrnili v ustaljene tirnice in pozabili nase, predvsem pa nadaljevali s svojim početjem.

Potem je prišlo leto 2020. Prve informacije o koronavirusu. Prvi okužen pri nas. Prva mrtev pri nas zaradi koronavirusa. Takrat so na dan prišli strahovi ljudi, ki so se izražali v ustvarjanju panike, predvsem pa v širjenju nepreverjenih informacij. Nekateri so se požvižgali na ukrepe, drugi so postali “špeckahle”, tretji so si nabavili hrane za par mesecev in straniščnega papirja za par let.

Strah iz nas privleče vse najslabše. Strah je tisti, ki nas hromi in ki nas spreminja v brezosebna bitja. Namesto, da bi vsaj v teh časih stopili skupaj, si med seboj pomagali, smo se odločili, da se postavimo na več polov in vsak po svoje zagovarja svoj pol. Še več. Ljudje so postali vse tisto, kar si nisem predstavljal.

Toliko groženj, žaljenj, predvsem pa podtikanj, kot sem jih sam deležen v zadnjem času, nisem doživel v celem svojem življenju. Pa nisem več tako mlad. Ampak tale zapis ni o meni, jaz bom preživel. Imam dovolj trdo kožo, predvsem pa imam precej močan instinkt za preživetje.

Vse nas je strah. Vsi se borimo z nekom, ki ga ne poznamo. Vsi imamo skupnega sovražnika. To je koronavirus.

Ali je pomembno od kje je prišel? Ali je pomembno, kdo so ljudje, ki so okuženi? Zame je to povsem nepomembno. Ne ukvarjam se s temi vprašanji. Ampak ljudje se ukvarjajo s tem. Namesto, da bi se ukvarjali s svojim življenjem, da bi poskrbeli, da bodo sami varni, se je marsikdo odločil, v vsem tem strahu, da bo on prevzel vlogo “nadzornika” in da bo žugal vsem, ki ne delajo tako kot on misli, da je prav. In kaj je prav v tej situaciji?

Poslušati stroko? Poslušati politiko? Poslušati družbene medije in strokovnjake, ki so se čez noč iz kavč komentatorjev skokov in nogometa prelevili v imunologije, ekonomiste in nadzorne organe?

Ja, strah je tukaj in zdaj. In soočiti se moramo z njim. Soočiti na način, da zaradi lastnega strahu ne omejujemo svobode drugih. Da se naša svoboda konča, kjer se začne svoboda drugih. In pred dnevi, ko so mediji poročali o navalu “množic” na obalo se je zgodilo ravno to – nekateri so se odločili, da bodo omejevali svobodo drugih. Posledično smo dobili palico. In lahko smo prepričani, da bomo vedno znova dobili palico, ker je to modus operandi nekaterih v teh časih. Tistih, ki bi nam radi zaradi strah, ki je bil ustvarjen, radi vzeli našo svobodo. Našo pravico. Ker sicer bo prišla palica.

Naš strah je strah pred izgubo svobode. Ampak svobode ne bomo izgubili zaradi koronavirusa. Ampak zaradi nas samih. Zaradi naših dejanj. Mogoče se marsikdo ne zaveda, da koronavirus ne izbira glede na barvo kože, vero, ali politično prepričanje. Koronavirus ne dela razlik, kot jih mi sami delamo vsak dan.

Namesto zaključka … Če bomo pustili, da nas bo strah premagal in bo iz nas ustvaril sovrage, potem se zamislimo. Predvsem pa si vzemimo toliko časa, da si nalijemo čistega vina in se vprašamo – česa nas je strah? Smrti? Razčlovečenja? Ali pa izgube vsega, kar nam je do sedaj pomenilo?

Jaz se bom boril, da bo človek človeku človeku tudi po tej preizkušnji. Na vas pa je, da se odločite v kakšnem svetu želite živeti …

Objava Vas je strah v teh dneh? Niste edini. Vsi smo se znašli v tej situaciji originalno objavljena na had blog.

Oddaja Studio City je na sporedu nacionalke vsak ponedeljek. Včeraj so na tviter profilu objavili, da oddaja zaradi objektivnih razlogov izjemoma odpade. Desnica je bila nad tem navdušena in številni njihovi pripadniki so včeraj tvitali o tem. Seveda je Janez Janša všečkal te tvite. Pa vendar …

• Studio City – 20 let že z nami
• Ko desničarji vpijejo svoboda govora..
• Svoboda govora / kako si jo predstavljajo komentatorji na Nova24TV
• Žan Mahnič o Ustavnem sodišču / mafija je torej zaščitila mafijo

Studio City se je nekoč imenoval Studio Ljubljana. Prva oddaja je bila na sporedu 6. julija 1989 in leta 1993 so jo preimenovali v Studio City. Oddaja ima kilometrino in njen voditelj Marcel Štefančič je nekaterim všeč, drugim pa malce manj.

Očitno je, da desnici ni niti najmanj všeč, sicer si ne predstavljam vseh teh tvitov desničarjev, ki so se včeraj navduševali nad odpovedjo oddaje. Pa vendar je bil razlog za odpoved oddaje to, da je voditelju umrla žena. Očitno desnica, z Janezom Janšo ne premore niti kančka pietete … Žalostno, ampak to je realnost Slovenije …

Spodaj so tviti, ki so sami po sebi dovolj povedni o teh ljudeh. Agortaa je profesorica Alenka Gortan …

Ta dan čakam že 20 let. Hvala, rtv. https://t.co/iH4T3eFUTh

— Ifigenija (@agortaa) December 2, 2019

Nima tolko žen

— Platinis (@Platinis2) December 2, 2019

Treba je ukinit, zbrisat celo RTV.
Sami PARAZITI.

— Marko Novak (@MarkoNo13368770) December 3, 2019

Bravoooo! pic.twitter.com/MIEP15Gbhl

— F.Z. (@fzagorc) December 2, 2019

a komunajzarji pa 1 teden frej dobijo ???

— PotepuškiPenzionist (@potepuski) December 2, 2019

Morda Marcel preboleva krizo srednjih let in je hospitaliziran?

— Jaka.Dolinar (@JakaDolinar2) December 2, 2019

In še dokaz, da se tudi Janez Janša navdušuje nad tem …

Marcelu Štefančiču je umrla žena, Studio City je odpadel. Nekdo pa se tega veseli. Sramota. Ifigenija pa je učiteljica v Velenju. pic.twitter.com/xpwvpPjfKZ

— Dorijan Maršič (@DorijanMarsic) December 3, 2019

Objava Ko se desnica navdušuje, ker je odpadla oddaja Studio City in Janez Janša to retvita originalno objavljena na had blog.

Zadnje čase se je stroka končno začela pogovarjati o evtanaziji. Vendar gre za medicinsko stroko in bilo bi primerno, če bi v te debate vključili tudi ostale deležnike – civilno družbo, sociologe, filozofe .. Pri evtanaziji ne gre zgolj za medicino, ampak še tudi za vse ostale aspekte na katere je potrebno pomisliti.

• Darovanje organov in tkiv po smrti / online vpis v nacionalni register
• Na koncu vedno pride smrt
• Eno življenje imam, dneva smrti ne poznam

Pri nas evtanazija ni uzakonjena, niti dekriminalizirana, vendar je še vedno tabu tema o kateri se ne govori na glas. Evtanazija je lahko odrešitev za marsikoga, ki živi v bolečinah in je dosegel svojo starost, ali pa se je sam odločil za to in bi se s tem odrešil. V takšnih primerih govoriti o nedotakljivosti življenja, kamor sodi tudi odrekanje, da posameznik sam razpolaga s svojim življenjem, se mi zdi povsem nesmiselno.

O evtanaziji ljudje ne razmišljamo, dokler se nam ne zgodijo – dokler se ne zgodijo našim bližnjim. In šele takrat se zaveš, da se večino časa v življenju ukvarjamo s povsem nepomembnimi stvarmi, kot so dober avto, veliko denarja, drage počitnice. Vendar je življenje še kaj več od zgolj materialnih dobrin. Ampak pred tem si raje zatiskamo oči in živimo v svetu, kjer štejejo Instagram in Facebook všečki. V teh “prostranstvih neumnosti” pač ni prostora za resne debate o življenjsko pomembnih stvareh, ker je pomemben zgolj blišč, ki je posledica bede.

Šele ko je smrt blizu, se zavemo, da je tudi naša pot obsojena na konec, ki se bo zgodil neznano kdaj. Ko izveš, te presune, vendar se naučiš živeti s tem. Ko sem se pred leti soočal z umiranjem babice, sem razmišljal tudi o tem, da bi bila evtanazija dovoljena. Da bi lahko, ko res ne gre več naprej, ampak je vse zgolj samo še bolečina, naredil najtežjo stvar v življenju. Nekomu vzel življenje..

Takrat, malce pred smrtjo babice sem razmišljal takole:

Ko gledaš, kako se telo spreminja, kako počasi babica odhaja, ker nima več moči in volje, da bi še živela, si želiš, da bi samo mirno zaspala. Ali kot mi ona sama reče vsak dan – 89 let je starost, ki je nisem nikoli pričakovala. Sem edina v žlahti, ki je dočakala to starost in tudi moj čas je prišel. Želim si le, da bi zaspala. Da ne bi bilo več bolečine, da ne bi bilo več jutra. Da bi mirno odšla.

Ko sem jo videl, kako od bolečine trpi, sem si želel, da bi imel takšno moč, da bi jo objel.. Objel enkrat za vselej.. In ko bi jo spustil iz svojih rok, da bi se njeno življenje končalo. Da bi izginila njena bolečina in da bi bilo konec vsega zanjo. V bistvu se je sama odločila, da se ne bo bojevala, ker je, kot je vedno rekla – svoje že doživela.

Šele v takšnih trenutkih se zaveš, koliko ti oseba pomeni, ko bi svoje lastno življenje postavil na kocko, da bi ji olajšal njene zadnje trenutke. Ampak spomini bodo ostali za vedno. Tako, kot se še vedno povsem živo spominjam dedka, druge babice, tako je tudi za Tajo del spomina, ki mi bo vedno znova narisal nasmeh na oči, kot tudi izvabil solze..

Ljudje se prepozno začnemo zavedati, da je življenje minljivo. Da je bilo veliko premalo skupnih trenutkov, predvsem pa ugotovimo da so naša življenja postala prehitra, da bi se ustavili in užili, kar smo skozi življenje ustvarjali. Ko narediš to, je ponavadi že prepozno in ti ostanejo le še spomini, lepi trenutki in drobne malenkosti, ki te spominjajo na to.

Objava Evtanazija / sem za dostojno smrt in za javni diskurz o evtanaziji originalno objavljena na had blog.