Naj na začetku omenim, da sam za prevod besedne zveze social network uporabljam družbena omrežja!

V zadnjih parih letih, ko smo bili priča veliki ekspanziji novih internetnih servisov/storitev in ko se dnevno pojavljajo “startupi” z odličnimi idejami, je bilo potrebno poiskati tudi pravilno ime, ki opisuje te storitve – Bebo, Facebook, FriendFeed, Friendster, Hi5, Jaiku, Netlog, Orkut, Twitter, LinkedIn, Viadeo, Path, 4Sq, GoWalla. Še najboljši primer za to, da res potrebujemo prevod za social network, je bil istoimenski film o Facebooku.

Namreč socialno omrežje je nekaj povsem drugega, kot naj bi pomenilo social network – v okviru študija Socialno delo, obstaja predmet Socialna omrežja, ki pa nima nobene povezave z zgoraj omenjenimi servisi.

Torej ostaneta dve možnosti – družabna omrežja, ali družbena omrežja. Če grem najprej preveriti v SSKJ:
Družaben:

družáben – nanašajoč se na razvedrilo, zabavo: družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast kor. družabni ples ples, namenjen predvsem zabavi // ki je rad med ljudmi in zna zabavati: družaben človek; ni preveč družaben; že od nekdaj je zelo družaben 2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu

Družbeno:

drúžben – nanašajoč se na družbo: a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard

Razlika med tema dvema besedama je precejšnja. Namreč družabno opisuje povsem nekaj drugega, kot pa opisuje beseda družbeno. Oz. drugače. Ljudje na zgoraj omenjenih spletnih servisih ne iščejo družabnosti, ampak iščejo družbo s podobnimi interesi – ki pa ponavadi nima veze z realnim življenjem. Primer je Twitter, kjer lahko slediš kogarkoli, pa vendar se z njim nikoli ne boš srečal v realnosti, oz. z njim ne boš imel družabnega odnosa. Oz. na spletnih servisih ne iščeš samo zabave in razvedrila, kar opisuje beseda družaben!

In zakaj sem se spravil pisati o tem? Ker sem pred časom poslušal Natašo Pirc Musar, ki je na televiziji uporabljala besedno zvezo socialna omrežja in me je precej zmotilo. Ker nekateri uporabljajo eno, drugi drugo besedno zvezo – v končni fazi razumem o čem govorimo in se ne trudim, da bi sedaj vsi uporabljali besedno zvezo družbena omrežja, ki se meni zdi edina prava!

Namreč v družbenih omrežjih se da raziskovati družbene pojave, družbene odnose, družbene povezave. Ali lahko raziskujemo družabne odnose?

In še nekaj je, zaradi česar se je tehtnica prevesila na stran družbenih omrežij! Pred časom sem bral nek članek, kjer je bilo v naslovu zapisano – družbeni konflikti! Točno to je bila pika na i – namreč kakšne konflikte imamo lahko na spletu? Družabne? Ne! Družbene? Da!

Mojih pet centov na to temo, ki mi že nekaj časa ne da miru!

Objava Socialna, družbena, ali družabna omrežja originalno objavljena na had blog.

Jaka je pred parimi dnevi poslal vprašanje ministrstvu za javno upravo o volilnem molku na spletu, predvsem na vse bolj popularnih družabnih omrežjih, ki so jih odkrili tudi politiki in jih v zadnjem mesecu precej “spamajo”.
MJU mu je poslalo že vnaprej pripravljen odgovor, ki pa je precej “medel”, oz. ni točno določen – po mnenju MJU je zgodba s socialnimi omrežji enaka kot zgodba s plakatiranjem, ki je v dneh volilnega molka prepovedana!

Prav tako so pred dnevi na 24ur objavili članek – Ministrstvo: Tudi na tujih spletnih omrežjih velja volilni molk (vir):

Na ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za tolmačenje zakona o volilni in referendumski kampanji, pravijo, da zakon izrecno ne ureja volilnega molka na spletnih straneh, na t. i. socialnih omrežjih. Po njihovem mnenju pa bi lahko v teh primerih potegnili analogijo z ureditvijo, ki velja za plakatiranje. To bi pomenilo, da je na spletnih omrežjih dovoljeno nameščati nove vsebine v petek (8. 10.) do polnoči, ko se začne volilni molk. Po polnoči pa lahko na omrežjih ostanejo le vsebine, ki so bile do tedaj nameščene, ni pa dovoljeno objavljati novih.

Vsa stvar je precej bolj zakomplicirana kot se zdi na prvi pogled. Namreč vsak lahko kreira “fejk” Facebook, ali Twitter račun in preko proxyev dostopa do teh spletnih strani in širi svojo “politično” pripadnost tudi v času volilnega molka. Vsa zadeva je precej bolj zakomplicirana kot se zdi na prvi pogled. Poleg tega je problem tudi v piscih blogov, ki se lahko skušajo skriti za anonimnostjo interneta in v zadnjih trenutkih “spreminjati” že znane rezultate.

Sicer pa pričakujem da bodo vsake naslednje volitve še veliko bolj intenzivne na družabnih omrežjih in bodo lahko “svetovalci za družabna omrežja” vlekli precej velike denarje iz žepov “slaveželjnih” politikov, ki se bodo v predvolilnem času poskusili približati svojim volivcem in jih prepričati, da so oni res pravi in da “štekajo” vse – tudi družabna omrežja!

Objava Volilni molk na spletu – Facebook, Twitter originalno objavljena na had blog.