Sam prisegam na naravno zagorelost, ki je posledica časa preživetega na soncu. In solarij bejbe so mi bile vedno skrivnost, ki je nisem želel raziskati. Kako lahko ženska vsak dan preživi par minut pod umetnim soncem in v tem uživa?

Sam sem samo enkrat vstopil v solarij in zelo na hitro tudi izstopil iz njega. Razlog je bil preprost. Klavstrofobični občutek, ko sem si predstavljal, kako se solarij zapira.

In da, solarij te lahko stane življenja :evil:

Objava Solarij te lahko stane življenja originalno objavljena na had blog.

Namen je bil obisk koncerta Rock za prihodnje generacije, vendar je nekaj prišlo vmes.

Ljubljana je bila v popoldanskem sobotnem soncu skoraj kičasta. Ulice polne Angležev, ki s svojo bledo poltjo dajejo kontrast v solarijih potemnjenim Slovenkam in starejši ljudje, ki se s šopki rož vračajo iz sobotnega nakupovanja na tržnici. Na trenutke mi je Ljubljana prav všeč!

Objava Utrinki Ljubljane originalno objavljena na had blog.

Ne bom pisal o ženskah, ki cele dneve preživijo v solarijih in bodo čez par let stale v vrstah na onkološkem inštitutu. Niti ne bom pisal o ljudeh, ki se cele dneve nastavljajo soncu, čeprav strokovnjaki to, zaradi ozonske luknje in vsega ostalega, kar smo ljudje sproducirali, odsvetujejo.
Pisal bom o razlikah, ki so jih deležni ljudje, ki živijo v Sloveniji in se med seboj ločijo po nacionalnosti, po barvi kože.
Pred leti je bilo v Sloveniji zelo veliko pripadnikov skinheadov, ki so se borili proti vsem, ki niso bili “čistokrvni”. Problem je bil v tem, da meni ni bilo nikoli jasno, proti komu so oni? Par let nazaj so se na koncertu Laibachov pojavili s transparenti in verjeli v ikonografijo Laibacha izpred več kot 20 let. Nekako niso razumeli, da so Laibachi prešli te meje in da so postali NSK, ki pa z nacionalizmom nimajo ravno neke velike povezave. In ker na tistem koncertu ni bilo druge možnosti za “fight”, so se spravili na predstavnike punkerjev. Kljub temu, da so bili punkerji Slovenci, so se začeli pretepati. Že takrat se mi je zastavilo vprašanje, proti komu so obritoglavci! Kasneje so izvedli par akcij, ko so se spravili na temnopolte držvljane Slovenije, ki so v Sloveniji prišli še v rajnki Jugoslaviji, kot izmenjava nerazvitih držv, so v Sloveniji doštudirali in si ustvarili življenje tukaj. In živijo dostojno življenje, kljub temu, da se razlikujejo po barvi kože od ostalih prebivalcev Slovenije! Ampak nekatere to moti. Kot nekatere moti, da v Sloveniji živijo Bosanci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Albanci, Kitajci, Indijci in lahko bi našteval v nedogled!
In v čem se razlikujejo od nas, ki smo Slovenci? Po tem, da govorijo drug jezik? Da so druge veroizpovedi? Da imajo drugačne načine obnašanja? Da je njihova polt druge barve?
Ali nismo vsi samo ljudje, kljub vsem razlikam ki nastajajo med nami? Kot bi rekel, da je en bloger izobčenik, drugi je najboljši in tretji je povprečen! Ne, ni res. Vsak se trudi, vsak ustvarja, nekaterim uspe, drugim še bo. Nekateri posvetijo svoj čas temu, drugi pišejo za zabavo. Isto je tudi v realnem svetu.
Ljudje, kljub vsem razlikam, ki nastanejo zaradi okolja v katerem živimo, smo enaki. In lepo bi bilo, če bi se tega zavedali in namesto, da se med seboj borimo, bi lahko uživali v sinergiji in prijateljstvu. Lepo je spoznavati nove ljudi, nove kulture in nove običaje, ki jih prinesejo ljudje, ki so drugačne barve kože. Tako, kot je lepo brati druge bloge, ki se razlikujejo od lastnega.
Priznam, hotel sem pisati o povsem drugi stvari, pa vendar me je zaneslo. Nauk zgodbe je ta, da kljub temu, da se med seboj razlikujemo po barvi kože, ali po načinu pisanja bloga, po platformi na kateri pišemo, po držvljanstvu ki ga imamo vpisanega, smo vsi ljudje. In če poskušamo potegniti iz ljudi najboljše, nam bo vsem veliko lažje, kot pa če se skušamo sami boriti proti vsemu!

Objava Je barva kože res pomembna? originalno objavljena na had blog.