Zaradi omejenega časa, se z boljšo polovico velikokrat prehranjujeva zunaj. Imava par restavracij, kjer je hrana za najin okus odlična (Favola, Di Mattia, Cubo, As, Pri Škofu), kjer je malce manj užitna (Argentino, Joe Penas, Romeo, Piazza) in nekaj restavracij, ki jih ne bom tukaj niti omenjal in so bile deležne enkratnega obiska (pa še to je bilo preveč).

Ker so najine prehranjevalne navade specifične (vegetarijanka in nekdo ki je zbirčen pri mesu), je tudi izbira precej omejena (če kdo ve za kakšno podobno restavracijo zgoraj omenjenim, na dan z besedo – večno bom hvaležen). Danes naju je pot zanesla v DaBudo. Hrana je precej specifična in če nisi ljubitelj teh okusov, potem to definitivno ni prostor, ki bi ga priporočal.

Ampak bolj kot hrana, me je danes presenetilo nekaj drugega. Polna restavracija, na mizo sva čakala par minut, pa vendar sva bila edina (koliko sem opazil v vsem času kar sva bila notri – pa nekdo resnično uživa v hrani in to počne počasi) ki sva plačala hrano z denarjem/kartico. Vsi ostali so plačali s študentskimi boni!

Da ne bo pomote. Ne motijo me študenti, ki se prehranjujejo na bone! Motijo me gostilne, oz. zaposleni v njih, ki me najprej vprašajo, če bom jedel na bone in temu primerno me tudi na začetku obravnavajo.
Vem, da je to edini način, kako lahko ločijo študenta od nekoga, ki bo hrano plačal z denarjem. Pa vendar se poskušam čim bolj izogibati takšnim restavracijam. Kajti če plačam 25-50eurov za dve kosili, oz. večerji, pričakujem da bo nekdo vsaj malce takten in prijazen. In da bom imel v restavraciji pri jedi malce miru.

Ampak očitno je malo restavracij v Ljubljani, ki bi lahko “preživele” brez študentov in njihovih subvencioniranih bonov. Malce sem presenečen nad DaBudo, kajti bil sem prepričan, da se ima ta restavracija za “fancy zadevo”, vsaj nazadnje, ko smo bili s prijatelji tam je bil problem, ker nismo imeli rezervirane mize?!

Vsak gostinec se znajde po svoje. Nekateri s študenti, ker ostalih strank ni, drugi s kvaliteto, tretji pa z višjimi cenami.

In vsak posameznik se lahko odloči sam, kaj mu paše in kaj ne! Glede na to da se midva ne “prenažirava” oz. da jaz počasi začenjam uživati v hrani (kar nisem nikoli znal), sem izbral kvaliteto pred kvantiteto. Torej se bo tudi zgornji spisek restavracij malce spremenil in upam, da najdem še kakšno dobro, ki mi jo boste predlagali bralci!

Objava Na kosilo v restavracijo, kjer se dobi hrana na študentske bone originalno objavljena na had blog.