V zadnjih letih se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ki je še pred desetletjem zvenelo kot scenarij iz hollywoodskih filmov. Katere so najvarnejše države v primeru tretje svetovne vojne? Geopolitične napetosti, vojne in grožnje z jedrskim orožjem so poskrbele, da marsikdo razmišlja tudi o tem, kje na svetu bi bilo v takšnem scenariju najvarneje živeti. Portal Unilad je pripravil seznam 11 držav, ki naj bi bile med najvarnejšimi v primeru globalnega konflikta, predvsem zaradi svoje geografske lege, politične nevtralnosti, nizke strateške pomembnosti ali oddaljenosti od potencialnih tarč jedrskih napadov.

• Katere so najvarnejše države v primeru tretje svetovne vojne?
• Ali je Slovenija varna država?
• Kako ravnati v primeru potresa / kaj storim ob potresu?

Najvarnejše države v primeru tretje svetovne vojne

• Antarktika: izjemno izolirana celina brez stalnega prebivalstva in brez strateške vojaške pomembnosti. Zaradi svoje oddaljenosti in ekstremnih pogojev bi bila v primeru globalnega konflikta verjetno ena najmanj izpostavljenih lokacij na svetu.
• Argentina: ima veliko naravnih virov, ogromno površino in relativno nizko gostoto prebivalstva, kar bi lahko pomagalo pri preživetju v primeru globalne krize.
• Avstralija in Nova Zelandija: veljata za potencialno varni lokaciji. Velika površina, nizka gostota prebivalstva in relativna oddaljenost od večine vojaških konfliktov bi lahko pomenili večjo varnost.
• Butan: majhna himalajska država, ki se drži precej izolacionistične politike. Zaradi svoje lege v gorah in majhne geopolitične vloge bi lahko ostala relativno neopažena.
• Čile: država na zahodni obali Južne Amerike z naravnimi geografskimi pregradami, Andi na eni strani in Tihim oceanom na drugi. To jo v teoriji naredi nekoliko bolj izolirano.
• Fidži: otoška država v južnem Pacifiku, daleč od večine geopolitičnih napetosti. Zaradi svoje izoliranosti in majhne strateške pomembnosti bi lahko ostala zunaj glavnih konfliktnih območij.
• Indonezija: sestavljena je iz tisoče otokov, kar pomeni večjo razpršenost prebivalstva in potencialno manjšo verjetnost, da bi bila država neposredna tarča.
• Islandija: pogosto na vrhu takšnih seznamov. Država nima stalne vojske, je politično stabilna in geografsko precej izolirana sredi severnega Atlantika ter ima obilico naravnih virov in geotermalne energije.
• Švica: znana po svoji dolgoletni nevtralnosti in obsežnem sistemu bunkerjev ter civilne zaščite, ki naj bi lahko sprejel večino prebivalstva v primeru jedrskega napada.
• Tuvalu: ena najmanjših in najbolj oddaljenih držav na svetu. Zaradi svoje lege sredi Tihega oceana in majhne geopolitične pomembnosti bi lahko ostala daleč od glavnih konfliktov.
• Južna Afrika: država z veliko naravnimi viri, razvitim kmetijstvom in relativno oddaljeno lego od večine globalnih vojaških napetosti.

Seveda je treba takšne sezname vzeti z veliko rezerve. Tretja svetovna vojna bi imela globalne posledice.  Od gospodarskega kolapsa do motenj v preskrbi s hrano in energijo. Tudi države, ki niso neposredno vključene v konflikt, bi občutile posledice.

Po drugi strani pa takšni članki razkrivajo predvsem eno stvar: svet postaja vse bolj nepredvidljiv. In prav zato se ljudje vedno pogosteje sprašujejo o scenarijih, ki smo jih nekoč poznali le iz zgodovinskih knjig ali znanstvene fantastike. Upam seveda, da bo takšen seznam ostal zgolj zanimiva internetna zanimivost in ne praktičen vodič za prihodnost.

Objava Katere so najvarnejše države v primeru tretje svetovne vojne? originalno objavljena na had blog.

Nadškof Stanislav Zore je pri maši za domovino izjavil, da smo “po 30 letih smo tam, kjer smo verjeli, da bomo.” Kljub temu, da v teh dneh “švicam” pa nimam občutka, da živim v Švici, kot so nam takrat “sadili rožice” in nam obljubljali deželo kjer se bosta cedila med in mleko. Vse bolj imam občutek, da nam je od obljubljenih sanj o Švici dejansko ostalo samo “švic”.

• Janez Janša / V Sloveniji je bilo kar pet različnih volitev, od tega je SdS zmagala na štirih
• Bo letošnja proslava ob 30. obletnici osamosvojitve tudi samo za izbrance / bomo ostali ostali za ograjami
• 11. julija grem na referendum za pitno vodo in glasoval bom PROTI
• NSi krade, se požvižga na avtorske pravice in izkorišča športnike za lastno promocijo / in to je vladna stranka

Mogoče pa je cerkev tam, kjer je verjela da bo. Mogoče pa jim je Janez končno izpolnil njihove želje, saj je cerkvi aktualna ablast  izrazito naklonjena, saj jo zasipa s finančnimi sredstvi, prav tako ima cerkev vse večjo vlogo tudi v politiki in se vtika tudi v dnevno življenje, čeprav imamo v ustavi 7. člen: Država in verske skupnosti so ločene.

V Sloveniji pač to sedaj ne velja in povsem razumem Zoreta, da izjavi kaj takšnega. Za njih so to čudoviti časi, saj denar leti iz vseh strani, lahko kršijo predpise, saj gre za versko svobodo in imajo maše in birme, medtem ko se ostali ne smemo družiti. Za njih tudi ne veljajo PCT pogoji in še in še bi lahko našteval.

Ja, Zore je tam, kjer je verjel, da bo. Vsi ostali pač ne. No, da ne bom zavajal. Janezovi verniki so tudi tam, kjer so želeli, da bodo. Vsi ostali v Sloveniji smo pač nepomembni. In ja, nismo postali druga Švica, čeprav so nas leta in leta prepričevali, da bomo. V bistvu smo postali senčna dežela na sončni strani Alp. To pa ni ravno to kar so nam pred 30 leti obljubljali. Ampak kdo pa je verjel, da bodo politiki držali besedo?

Objava Zore: Po 30 letih smo tam, kjer smo verjeli, da bomo / mogoče RKC, ostali imamo samo švic od Švice originalno objavljena na had blog.

Po otoku Mainau je prišel na vrsto obisk otoka Lindau, ki prav tako leži na obali Bodenskega jezera. Otok je cestnim in železniškim mostom povezan s kopnim – tokrat sem avtodom parkiral na velikem parkirišču pred mestom in se peš preko mostu odpravil v Lindau, kjer sem bil dogovorjen z lokalno vodičko s katero sva šla skupaj skozi mesto. Za sam ogled mesta si vzemite vsaj tri ure.

• Otok Mainau / otok rož, metuljev in neokrnjene narave / foto in video
• Mesto Freiburg, iskanje gradu, ki ga nisem našel in smučišče Schauinsland / #poNemciji
• Koliščarska vas Pfahlbauten / Unteruhldingen / Unescova dediščina #poNemciji

Lindau je mesto turizma in v preteklosti so ga imenovali “Švabske Benetke”. Ko sem prečil most, ki povezuje kopno z otokom, sem občudoval čudovito urejen park in potem vstopil v samo mesto. Lindau so v knjigah prvi omenili že leta 882.

Mesto je bilo s svojim pristaniščem pomembno trgovsko središče, saj je bilo to izhodišče za pretok dobrin proti Milanu – tukaj je potekala “svilena pot”, ki je omogočila, da je mesto doživelo svoj razcvet. Na obali stoji velik svetilnik, ki spominja na tiste čase, vendar so kasneje še precej povečali samo pristanišče in ga tudi zaščitili z obzidjem.

Na otoku stoji več čerkva. Zanimivo je videti, da ležita protestantska in katoliška cerkev ena poleg druge in ko si ogledaš obe hitro ugotoviš kje je več vsega in katera cerkev je bolj preprosta. Prav tako je v Lindau cerkev iz začetka 1. tisočletja, ki je še vedno dobro ohranjena. Pred cerkvijo na trgu me je presenetil kip Pozejdona – ki sicer nima nobene veze, vendar ker je bilo mesto bogato, so ga lahko postavili sredi mesta in tudi sicer je v mestu videti precej prestiža za tiste čase.

Stavbe v mestu so bile zgrajene iz lesa in v par požarih je bilo mesto povsem uničeno. Le redke stavbe so še ostale cele in ohranjene, vendar so tudi te stavbe kasneje prenovili. Mesto je v 19. stoletju dobilo železniško povezavo, s katero je v mesto prišlo še več turistov.

Lindau ima 5 plaž, kjer lahko skočite v vodo – Bodensko jezero predstavlja vir pitne vode za velik del zvezne dežele Baden-Württenberg. Kljub temu, da je bil pogled na vodo okoli Lindau drugačen – dolgotrajno deževje, predvsem pa taljenje ledenikov je prineslo s seboj veliko vej in dreves, ki so se nabrale v okolici Lindaua. Vendar imajo za to poseben način čiščenja – v vodo vržejo debele vrvi in potem ožajo zanko – na koncu s posebnimi čolni odstranijo ves ta les in spet očistijo jezero.

Po približno treh urah, sem ravno pred dežjem zapustil Lindau in začel planirati obisk Kimskega jezera, ki je bil pred menoj kot zadnja točka na potovanju z avtodomom po Nemčiji.

Objava Otok Lindau na obali Bodenskega jezera #poNemciji originalno objavljena na had blog.

Slovenija bo druga Švica. Sanje, ki so nam jih prodajali politiki, ko se je Slovenija osamosvojila. Sanje, v katere še sedaj marsikdo verjame, predvsem pa upa, da se bodo uresničile. No, po parih dneh preživetih v Švici lahko povsem preprosto trdim, da Slovenija ne bo nikoli postala druga Švica, niti se ne bo približala temu kar je Švica.

Švica je nastala konec 13. stoletja in jo sedaj sestavlja 26 kantonov. Švicarji so večinoma nemško govoreči, uradni jeziki pa so francoščina, italijanščina in retoromanščina. Tudi sporazumevanje v angleškem jeziku gre povsem brez problema skozi. Njihova zastava je kvadratna in je kot takšna posebna. Podobno ima tudi Vatikan, vendar Švicarji takoj omenijo, da Vatikan varuje švicarska garda!

Švica je sinonim za urejenost. Sinonim za natančnost. Švicarji so ponosni na svojo državo, kar se vidi na daleč – številne zastave, ki visijo ob hišah in svoj prepoznaven znak (križ) uporabljajo povsod. Njihova nacionalna identiteta je tako močna, da bi jo lahko izvažali. Ni čudno, da je v vsakem drugem stavku uporabljeno – mi smo izumili to.. In povsem drži.

Za intermezzo – pomislite za trenutek, koliko blagovnih znamk vam pride na misel, ko pomislite na Švico? Ure, čokolade, siri, oblačila,.. Koliko blagovnih znamk na katere smo ponosni v Sloveniji, pa lahko naštejete? In da so v naši lasti in da nekaj veljajo v tujini? Žalostno, mar ne?

Švica ima urejen javni prevoz, ki je predpogoj za dobro funkcioniranje države. Tudi tukaj pride na dan njihova pedantnost in natančnost. Če piše, da bo avtobus prispel na postajališče ob 17:32 uri, bo natanko takrat tudi prispel. Veliko ljudi se vozi z javnim prevozom, ki je “pošlihtan v nulo” in je dejansko užitek se voziti z vlakom, kjer ni ropotanja, kjer ni glasnih potnikov, ampak vse skupaj poteka mirno. Edino, kar me je zmotilo je, da ni interneta na teh vlakih!

Švica namreč ni v EU in mobilni operaterji imajo zelo visoke cene za uporabo mobilnega interneta v Švici – prenos 1Mb podatkov stane 8,5 eura! Torej pozor, ko greste v Švico in mirno fejsbukate in tvitate. Ne bo poceni!

Švicarski frank je v zadnjem letu pridobil na svoji vrednosti, kar pomeni, da je Švica postala še dražja, kot je bila. Podatek, da je povprečna plača okoli 7000 CHF je zanimiv, pa vendar so na drugi strani tudi cene stanovanj, zdravstva in vsega ostalega precej višje, kot pri nas. Vendar je vse to urejeno točno tako, kot mora biti. Stvari funkcionirajo.

Švica je imela kar precej problemov s tem zadnjim dvigom vrednosti CHF, saj je posledično propadlo precej podjetij, ki so izvažali v države z eurom. Prav tako se je to malce poznalo pri turizmu, vendar so hitro našli rešitve. Začeli so targetirati druge trge, kjer je večja kupna moč.

Turizem je ena izmed pomembnejših panog v Švici. Letno ima švica preko 36.000.000 nočitev v hotelih in 33.000.000 v privatnih namestitvah, vendar teh ne morejo spremljati tako natančno. Švicarji prispevajo skoraj polovico teh nočitev v hotelih, kar pomeni, da v povprečju vsak Švicar preživi dve noči na leto v hotelu! 28.000.000.000 prihodkov na leto je iz naslova turizma, kar je 4% njihovega BDP. Turizem zaposljuje več kot 245.000 ljudi.

Njihove smernice v turizmu so zelo jasno določene in imajo jasno strategijo koga nagovarjajo na katerem trgu. V letu 2014 smo Slovenci prispevali malce preko 31.909 nočitev v njihovih hotelih, kar je v primerjavi z letom 2013 skoraj 15% povečanje.

Švica je po naravnih danostih precej podobna Sloveniji. Na žalost Slovenija ne zna izkoristiti naših prednosti, Švicarjem pa to zelo dobro uspeva. Znajo prodajati zgodbe – sprehod po majhnem mestu z vodičem tako postane povsem nekaj novega in zanimivega, če se vanj vpletejo zgodbe, predvsem pa čustva. Znajo izkoristiti svoje potenciale in jim dati dodano vrednost. Kljub temu, da imajo cene visoke, obstajajo turisti, ki pridejo k njim in pustijo veliko denarja pri njih. Pri nas stavimo na precej drugačne vrste turizem.

Kljub temu, da bi pričakoval, da so Švicarji zadržani in resni ljudje, sam tega občutka nisem dobil. V poslu je drugače. Tam so natančni in pikolovski, predvsem pa se jim lahko zaupa, da bo vse točno tako, kot mora biti. Vendar osebje, ki sem ga srečeval – turistični vodiči, zaposleni v restavracijah, vozniki avtobusov, zaposleni v hotelih, so prijazni in nasmejani. Tega manjka v naši Sloveniji, kajti ljudje so žalostni, predvsem pa mrki. Nasmeh pričara marsikaj in popestri jutro, ali polepša večer.

Švicarji se držijo pravil. Koliko sem lahko opazil v prometu vozijo po predpisih. Čez cesto gredo čez zebro, kljub temu, da bi lahko pri prazni cesti skočili kjerkoli. Njihova pravila niso za to, da se kršijo, kot je v navadi pri nas, ampak zato, da se jih držijo. Ker so tako navajeni. In nihče ne vrže na tla cigaretnega ogorka, ali vrže smeti nekam, kjer ni prostor za to. Ja, zame je bil to precej velik šok, ampak sem se hitro navadil, predvsem pa ugotovil, da stvari preprosto funkcionirajo.

Švica ima veliko referendumov. Ljudje imajo možnost, da se odločajo na referendumih o veliko stvareh. Tudi o takšnih stvareh, ali naj mesto Luzern posodobi dostop do gradu Gutsch, ki je v rokah Rusa Alexandra Yevgenievicha Lebedeva. Ja, pri njih je pomembno, da so vključeni v odločevanje ljudje, kajti oni plačujejo davke in takse.

Ali mi je Švica všeč?

Zelo! Vendar dvomim, da bi se lahko navadil na njihovo urejenost. Vsaj na začetku bi imel precej velike probleme, saj sem navajen, da je pri nas vse ravno obratno. Zakoni so, da se kršijo, luknje je potrebno najti, da lahko preživiš.. Kljub temu, da je na cestah in v prodajalnah zelo veliko “ex yu” državljanov, ki so se asimilirali, se ne pozna da bi prinesli “balkan” s seboj. Švica ostaja trdnjava, ki je zgrajena na močnih temeljih in ki kljubuje času.

Slovenija, druga Švica?

Mogoče. Čez kakšnih tisoč let. Sicer pa dvomim, da bi lahko uredili Slovenijo tako, da bi bila vsaj primerljiva s Švico. Mogoče bi morali izkoristiti naše značajske lastnosti in jih pretvoriti v naše prednosti. Ampak pri nas raje sanjamo, kot pa da bi nekaj spremenili in našli svoje tržne niše!

• Z vlakom na 3545 metrov / Jungfraujoch / Top of Europe
• Slovenija ne bo nikoli druga Švica
• Švica / Interlaken & Lucerne / Swiss
• Mesto Thun in reka Aare / Švica
• Surfanje na valovih / reka Aare / Thun / Švica
• Letalska družba Swiss / let Zurich / Ljubljana
• Jungfraujoch / Top of Europe / 3454 metrov visoko

Objava Slovenija ne bo nikoli druga Švica originalno objavljena na had blog.

Suranje na valovih je super šport! Kako rešiti problem, če nimaš morja in če nimaš dovolj velikih valov? Rešitev imajo v mestu Thun, kjer teče reke Aare in imajo zapornice, s katerimi regulirajo pretok vode.

Zaradi zapornic voda postane bolj deroče, prav tako pa se pojavijo valovi. Navdušenci nad surfanjem na valovih s pomočjo vrvi najdejo najboljši položaj med brzicami in poskušajo vztrajati čim dlje časa na surfu. Ideja je zanimiva in prinaša popestritev mestnega utripa, še posebej če gre za staro mesto, kjer imajo mladi precej malo možnosti, da si dajo “duška”. Majhen problem lahko nastane zgolj, ker je voda precej hlada v teh dneh, ampak surferji to rešujejo z neoprenskimi oblekami.

Takšna popestritev bi bila odlična tudi za Ljubljanico. Študentje FGG so naredili študijo za Ljubljano, vendar se je očitno nekje ustavila. Škoda, kajti takšna atrakcija je definitivno zanimiva – ne samo za domačine, ampak tudi za turiste.

• Z vlakom na 3545 metrov / Jungfraujoch / Top of Europe
• Slovenija ne bo nikoli druga Švica
• Švica / Interlaken & Lucerne / Swiss
• Mesto Thun in reka Aare / Švica
• Surfanje na valovih / reka Aare / Thun / Švica
• Letalska družba Swiss / let Zurich / Ljubljana
• Jungfraujoch / Top of Europe / 3454 metrov visoko

Surfing on a river Aare in Thun / Switzerland

Objava Surfanje na valovih / reka Aare / Thun / Švica originalno objavljena na had blog.

Mesto Thun je oddaljeno od Berna 30 kilometrov. Ima malce več kot 43.000 prebivalcev in je znan po tem, da leži poleg jezera Thun in skozi mesto teče reka Aare. Okoli leta 1190 je Duke Bertold V Zähringen zgradil grad Thun, ki še sedaj stoji nad mestom, v njem je muzej, del gradu pa so obnovili in je namenjen wellnesu.

To so bili faktografski podatki, ki niso tako zanimivi, kot je bil voden ogled mesta Thun. Če bi šel sam na sprehod po mestu, bi vse skupaj končal zelo hitro. Ker pa nas je okoli vodila navdušena vodička, pa je bilo veliko zanimivih detajlov, predvsem pa zgodovinskih dejstev in še več zanimivosti, ki jih ljudje ne opazimo.

Med poslušanjem njene razlage sem se spraševal, koliko Ljubljančanov je šlo v Ljubljani na voden ogled, kjer bi slišali vse zanimivosti, ki jih verjetno vsi ne poznajo? Bolj malo verjetno? No, jaz bom definitivno šel v bližnji prihodnosti, saj vidiš svet na povsem drugačen način.

Reka Aare, ki priteče iz jezera Thun je kristalno čista. Kljub temperaturi okoli 20 stopinj (-+) je poleti v njej veliko število kopalcev, ki se lahko legalno kopajo in skačejo vanjo. V mestu Thun je atrakcija plavanje pod lesenimi zapornicami. Na drugi strani teh zapornic pa je poligon za surfanje – primerni valovi, ki omogočajo surfarjem deskanje na vodi. Pot vodi naprej do “trgovskega dela”, ki pa name ni naredil nobenega vtisa. Namreč Švico sem si predstavljal drugače kot svaštarnico – vsaj stare dela mest, ampak tukaj je bilo vse skupaj med seboj zmešano.

Ja, arhitektura in načičkanost njihovih hiš z rožami je značilna in tisto, kar vidimo na slikah je v resnici še precej bolj potencirano. Ampak to je Švica! Sprehod po stopnicah do gradu Thun je bil zanimiv, saj je ponudil razgled na številne terase, ki jih imajo hiše na svojih strehah, prav tako pa se je videla delitev starega in novega dela mesta. Nekje zadaj pa vojaška šola in poligon za tanke – ja, če bi imeli kaj takšnega v Sloveniji. No, ne bi imeli.

Stvar, ki me je presenetila v Thunu. Neskončno število pitnikov. Na vsakih par metrov tekoča voda in vse čisto in urejeno. Dokaj nenavadno, glede na to, da je sprehod po Ljubljani nekaj povsem drugega. Predvsem pa dokaz, da se da!

• Z vlakom na 3545 metrov / Jungfraujoch / Top of Europe
• Slovenija ne bo nikoli druga Švica
• Švica / Interlaken & Lucerne / Swiss
• Mesto Thun in reka Aare / Švica
• Surfanje na valovih / reka Aare / Thun / Švica
• Letalska družba Swiss / let Zurich / Ljubljana
• Jungfraujoch / Top of Europe / 3454 metrov visoko

Objava Mesto Thun in reka Aare / Švica originalno objavljena na had blog.

Zgodba je preprosta. Pred časom sem dobil elektronsko sporočilo, v katerem so me vabili na odkrivanje Švice. Ker vsak dan dobim cel kup podobnih elektronskih sporočil, sem ga ignoriral. Ko sem dobil še eno sporočilo iz istega elektronskega naslova, sem poguglal in ugotovil, da ta oseba res obstaja in da je zaposlena pri letalskem prevozniku Swiss.. No, ni šlo za enega izmed mnogih “nategov”, ampak dejansko vabilo na odkrivanje Švice.

Šest deklet in jaz na izletu po Švici. Človek se ne bi mogel pritoževati, še posebej, ker je vse plačano. Letalo iz Brnika, prevozi, hoteli. Kljub temu, da zadnja leta nisem ravno navdušen nad potovanji in da me je še vedno strah letenja z letalom, sem se odločil, da grem! Včasih mora moški narediti…

Ko sem dobil njihov urnik sem bil navdušen. Vse do minute natančno splanirano. Kot v Švici. Po drugi strani pa sem se spomnil, da sam spadam med “balkance” in da so mi tako natančni plani vedno zanimivi – ker se podrejo že prvo minuto. Ja, definitivno bo to zanimiv izlet. Predvsem iz vidika, da vidim, kako se teh stvari lotijo v tujini, kajti pri nas se redko zgodi, da me turistične organizacije povabijo na odkrivanje zanimivosti Slovenije, ki jih sam ne bi nikoli odkril.

Glede na to, da je “destination marketing” čedalje bolj v vzponu in da se vsi sedaj v Sloveniji ukvarjajo s tem, me zanima, kako se tega lotevajo tujci. Švicarji, če sem povsem natančen.

Pri nas se pogojuje obiske določenih destinacij z objavami. Tukaj ni tega. Gre za predstavljanje, predvsem pa vodene oglede zanimivih stvari, brez obligacij. Jeap, tako nekako si jaz predstavljam, da bi morale potekati te stvari. Predvsem pa, da bi tudi v Sloveniji morali še veliko več dati na samo prepoznavo ostalih destinacij, ki ne sodijo med top 5 (Ljubljana, Bled, Portorož/Piran, Postojnska jama) destinacij.

Pa smo šli. Letališče Jožeta Pučnika kot izhodiščna točka od kjer leti Swiss v Zurich. Ja, zadnji klic za našo skupino. Se zgodi. Let je bil prijeten, hiter, predvsem pa je bilo zanimivo videti Anžeta Kopitarja, ki je letel v istem letalu. No, pristanek je bil miren in ja, Švica je, po parih minutah opazovanja, zelo zelo zelo urejena in organizirana država.

Sedaj pa na vlak in na drug konec države. Če bi bilo to v Sloveniji, bi za to pot porabili kakšen dan, tukaj pa bomo do Thuna prišli v uri in pol!

• Z vlakom na 3545 metrov / Jungfraujoch / Top of Europe
• Slovenija ne bo nikoli druga Švica
• Švica / Interlaken & Lucerne / Swiss
• Mesto Thun in reka Aare / Švica
• Surfanje na valovih / reka Aare / Thun / Švica
• Letalska družba Swiss / let Zurich / Ljubljana
• Jungfraujoch / Top of Europe / 3454 metrov visoko

Objava Švica / Interlaken & Lucerne / Swiss originalno objavljena na had blog.

Švica – Confoederatio Helvetica je konfederacija 26 kantonov z glavnim mestom Bern. Država je ženskam šele leta 1971 dala volilno pravico, leta 2002 vstopila v OZN in Švica ni pripadnica Evropske unije. Nekako tako, bi moralo biti tudi v Sloveniji – mislim na EU in ne na volilno pravico.

In kako veš da si v Švici? Čiste ulice, povsod izobešene njihove zastave in vse skupaj “zapakirano” v tipično in prepoznavno nam “jodl” varianto. In tudi Starbucks imajo v Luzernu! Pri nas ga še ni!

Objava Švica – Kanton Luzern – fotografije originalno objavljena na had blog.