Spisek ministrov nove vlade je “impresiven” in ko sem prvič videl imena, sem bil prepričan, da gre za dobro šalo. Tisto vrsto, ki jo nekdo objavi na twitterju ob treh zjutraj po napornem večeru in kjer se vprašaš kaj je šlo človeku po glavi. Potem pa ugotoviš, da to ni šala. Da ni fotošop ali eksperiment umetne inteligence. Da je to dejanski seznam ljudi, ki bodo vodili državo. V tistem trenutku človeku po glavi začne hoditi samo en stavek – kar volili, smo dobili.

• Ko se parlament spremeni v cirkus
• Ali res Slovenci hočemo državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu?
• Ne samo 7-mestne številke, ponujali so jim tudi hiše / in sloni letijo, kajne?

Demokracija je zanimiva stvar. Vsi jo imamo radi, dokler rezultatov ne vidimo v praksi. Potem nenadoma ugotovimo, da volitve niso talent show, kjer lahko naslednji teden popraviš napako z novim glasovanjem. Ne, tukaj so v igri mandati za štiri leta in ministri, ob katerih se začneš spraševati, ali je bil edini kriterij za izbor kdo je imel prost termin v koledarju v tem času.

Najbolj fascinantno pri vsem skupaj je, kako hitro ljudje pozabijo. Pred volitvami poslušamo zgodbe o nesodelovanju z nekaterimi političnimi strankami, o strokovnosti, kompetencah, novih obrazih, sveži energiji in drugačni politiki. Potem pride realnost. Nekateri ministri izgledajo, kot da so bili izbrani po sistemu naključnega generatorja imen. Druge prvič vidiš in se vprašaš, ali si morda zamudil kakšno sezono slovenskega političnega resničnostnega šova.

Ampak očitno je to to. To je rezultat vseh televizijskih soočenj, vseh objav na facebooku, vseh všečkov in vseh velikih besed o spremembah. Na koncu dobiš vlado, ob kateri polovica države zavija z očmi, druga polovica pa razlaga, da moramo dati ljudem priložnost. Saj veste, tista večna slovenska mantra. Dajmo jim čas. Sto dni miru. Eno leto. Cel mandat. In potem se čez štiri leta ponovno čudimo istim stvarem.

Morda je največji problem ravno v tem, da smo se navadili. Navadili smo se, da je politika cirkus. Da so ministrska mesta nagrada za lojalnost. Da kompetence niso nujno pomembne. Da se od državljanov pričakuje predvsem to, da enkrat na štiri leta oddajo glas, potem pa tiho spremljajo predstavo.

Ob vsakem novem seznamu ministrov poslušamo enake zgodbe. Kako gre za najboljšo možno ekipo. Kako imajo vizijo. Kako bodo delali za ljudi. In potem mine nekaj mesecev, ko ugotovimo, da nekateri komaj obvladujejo svoj resor, drugi pa dajejo izjave, ob katerih človek preveri, ali so to Nova24 komentarji.

Ampak iskreno? Težko je biti zares jezen. Točno to smo hoteli. Ali pa vsaj dovolj ljudi je to hotelo. Demokracija ni popoln sistem, je pa pošten v eni zelo pomembni stvari, posledice odločitev vedno pridejo na račun vseh. Tudi tistih, ki so že od začetka govorili, da to ni dobra ideja. Zato danes res težko napišem karkoli drugega kot: kar volili, smo dobili. Očitno bomo morali s tem tudi živeti. Uboga Slovenija.

Kdo so bodoči ministri:

• Andrej Šircelj: ministrstvo za finance
• Franci Matoz: ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo
• Tone Kajzer: ministrstvo za zunanje zadeve
• Borut Rončevič: ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino
• Polona Rifelj: ministrstvo za okolje in prostor
• Ignacija Fridl Jarc: ministrstvo za kulturo
• Suzana Lep Šimenko: ministrica brez resorja, pristojna za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
• Jernej Vrtovec: ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
• Valentin Hajdinjak: ministrstvo za obrambo
• Janez Cigler Kralj: ministrstvo za kmetijstvo
• Mateja Ribič: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
• Monika Kirbiš Rojs: ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
• Anže Logar: ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
• Tadej Ostrc: ministrstvo za zdravstvo
• Mihael Zupančič: ministrstvo za pravosodje

Objava Kar volili, smo dobili / spisek novih ministrov je “impresiven” originalno objavljena na had blog.

Tone Kajzer ni več veleposlanik Slovenije v ZDA. Pahor je podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika, vendar se pri tem ni držal svojega načela, da ne bo moralna avtoriteta, ampak je jasno izrazil nezadovoljstvo, ker o odpoklicu ni bil predhodno seznanjen.

• Če Pahor ne bo odpoklical slovenskega veleposlanika v ZDA, bo zgolj dokazal svojo pravo nrav
• Dobili smo vladni primerjalnik cen osnovnih živil / trgovci se že pritožujejo, uporabnikom pa ne prinaša koristi
• Ko SdS ni na ablasti, se sindikat Fides, ki ga vodi Konrad Kuštrin, odloči za stavko
• Zakaj je Tonin podpisal pogodbo za nakup boxerjev z 20 odstotno odstopno kaznijo / kdo je tu nor

Grde besede, ki bi bile tukaj povsem na mestu bom zadržal zase, saj jih ta osebek niti ni vreden! Priznam, ni me presenetil, ko je bil dve leti tiho in bi me razočaral, če ne bi imel nekaj za pripomniti. Ampak bolj kot to me je šokiral tekst, ki ga je sproduciral bivši veleposlanik v ZDA.

Tone Kajzer je na svojem facebook profilu objavil tekst, ki zagotovo ni primeren tekstu kariernega diplomata. To, da nekdo v svoje “poslovilno” pismo napiše “mi bo ljubi Bog pokazal pot naprej”, je pač vrhunsko, kajne?

In da, prav ste prebrali. Bog mu bo pokazal pot naprej!

Ker precednik ni bil zadovoljen, da ni bil predhodno seznanjen s tem, bo to zagotovo prišlo prav SdSovcem, ko bodo vložili interpelacijo zoper Tanjo Fajon. Sklicevali se bodo na Pahorjevo izjavo – in tukaj dobimo še en dokaz, da Pahor dela v spregi s SdSovci. Komaj čakam, da se poslovi in bo tudi njemu “bog pokazal pot naprej”.

Objava Karierni diplomat Tone Kajzer ni več veleposlanik v ZDA / ljubi bog mu bo pokazal pot naprej originalno objavljena na had blog.

Borut Pahor ni moj predsednik. Je precednik. Zgolj in samo to. In njegova tišina, ki smo jo bili deležni zadnja leta je bila dovolj glasna, da je vsem postalo jasno kam se nagiba oseba, ki se je odločila, da ne bo moralna avtoriteta. In v teh dneh bo imel znova možnost, da dokaže iz kakšnega testa je, ko se bo moral odločiti za odpoklic slovenskega veleposlanika v ZDA. Ali bo to storil ali pa bo izvedel Pahorja pa bo kmalu jasno.

• Kdaj bo precednik Borut Pahor odvzel odlikovanje, ki ga je dal kongresniku Paulu Gosarju
• Fejmič, v prostem času precednik, Borut Pahor na Instagramu objavi spoiler filma James Bond – No time to die
• Pahor za ustavnega sodnika predlagal Roka Svetliča, ki se zavzema za streljanje migrantov na mejah
• Za vse je kriv Milan Kučan / Pahor in Janša, vaju ni nič sram?

Tone Kajzer je slovenski veleposlanik v ZDA, ki ga je tja nastavila prejšnja ablast. Kršil je zakon o zunanjih zadevah, ko je slikal depešo in jo poslal Janezu Janši, ki jo je objavil na tviterju. Očitno je to nekaj povsem “normalnega”, ko vodijo državo SdSovci. Očitno je to njihov modus operandi, kljub temu, da je šlo za interno komunikacijo, ki ima seveda oznako zaupno. Ampak, ko je na ablasti desni pol, ni nič tako kot bi moralo biti. Za njih ne veljajo zakoni in za njih ne veljajo pravila.

Desnica se pač požvižga na vse in Janez je, kot majhen otrok delil sliko te depeše na tviterju in posledično je bilo povsem jasno kdo mu jo je poslal, saj so lahko preverili kdo je v tistem času preverjal te dokumente in tudi iz slike se vidi kje je bilo to.

Ker je vlada predlagala odpoklic veleposlanika in mora to podpisati tudi Pahor, je seveda sedaj vse na njemu. Seveda Pahor ne bi bil Pahor, če si ne bi vzel še dodaten čas za premislek o tem. Kako predvidljivo, kajne?

Objava Če Pahor ne bo odpoklical slovenskega veleposlanika v ZDA, bo zgolj dokazal svojo pravo nrav originalno objavljena na had blog.