Tozd bo od danes naprej imel novo domovanje na Cankarjevi cesti 8. Končno, lahko napišem, ker sem v vmesnem obdobju ostal brez “svojega” priljubljenega lokala. Lastnik Gostilne na Rožniku pa je sporočil, da bo gostilna s 1. julijem zaprla svoja vrata in bo tako priljubljena točka ostala brez ponudbe hrane in pijače. Vsaj za nekaj časa.

• Tozd se poslavlja / zbogom in hvala za vse ribe
• 5,20 evra za pivo v lokalu / kdo je tu nor?
• Kdaj ste nazadnje zavrnili hrano / kavo v restavraciji / lokalu?

Zakaj omenjam Tozd in Gostilno na Rožniku v istem zapisu? V Ljubljani je veliko lokalov v najemu. Seveda so nekateri tudi lastniški, ampak to je prej izjema kot pravilo. In ker imajo lastniki nepremičnin drugačne poglede in pričakovanja od realnosti, so temu primerne tudi cene, ki jih plačujejo lastniki lokalov lastnikov nepremičnin.

V primeru, ko se lastnik lokala ne more dogovoriti o normalnih in njemu sprejemljivih pogojih za najem lokala, se takšne zgodbe končajo in nepremičnina ostane sama, dokler ne pride nov najemnik, ki želi poskusiti srečo in predvsem verjame, da mu bo uspelo. Tako se je zgodilo tudi na Rožniku, ko je lastnik nepremičnine podpisoval pogodbo za eno leto in s tem ustvarjal “umetni” pritisk na lastnika lokala, ki nikoli ni vedel, kaj ga čaka konec leta.

Precej podobna zgodba kot z najemom nepremičnine, ko nikoli ne veš, kdaj se bo lastnik odločil, da bo nepremičnino prodal ali pa oddal boljšemu ponudniku, ki bo pripravljen plačati več.

Ampak nazaj k Tozdu. Vesel sem, da je Robi s svojo ekipo uspel urediti lokal na Cankarjevi cesti 8 in zgolj upam, da bo tako prijetno “domovanje,” kot je bil stari Tozd na Gallusovem nabrežju. Robi, srečno!

Objava Tozd se danes odpira / Gostilna na Rožniku pa se 1. julija zapira originalno objavljena na had blog.

Ekipa Tozda z Robijem na čelu je objavila na instagramu, da se poslavljajo. Da odhajajo z lokacije, kjer so bili 13 let, in da se kmalu vidimo na novi lokaciji. Da zgodba Tozda še ni končana, me veseli, kajti vseeno je bil to lokal, kjer sem zadnjih deset let spil največ Coca Col in preživel številne dneve in večere. Tozd je bil “naše” pribežališče.

• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
• Tri mesece brez Coca Cole / in Coca Cola je vseeno preživela

Moja zgodba s Tozdomm se je pričela pred desetimi leti. Ko sem bil del žirije na SOFu in smo z ostalimi žiranti spletli prijateljse vezi. Teden dni Portoroža se je nadaljeval skoraj vsak torek v Ljubljani – v Tozdu. Zadnja leta po koroni se je malce spremenilo število obiskov Tozda, vsaj zame, saj se mi zdi, da smo po tej “odisejadi,” ki smo je bili deležni, vsi malce drugače gledali na svet.

Ko smo se pred desetimi leti odločali, kje se dobi žirija SOFa v Ljubljani, je padla ideja, da bo to Tozd. Torkova “tozdovanja” so postala naša stalnica. In v najboljših časih je bil torkov tozd vsak dan. Sploh pomladi in poleti. In pred desetimi leti Ljubljana še ni bila tako polna turistov, tako da smo vedno imeli mizo, ki nam jo je priskrbel Robi.

Veliko, veliko popitih piv in računi, ob kateri smo velikokrat obnemeli – ker si je težko predstavljati, da lahko ekipa štirih spije toliko. Na moji strani pa ogromno popitih Coca Col, ingverjevih piv, njihovih hišnih čajev. In ker smo bili redne stranke, smo imeli popust na pijačo. In brezplačne runde. Robi nas je razvajal, kuhal vsake toliko časa in prinašal v degustacijo različne “napitke”.

Osebje se je menjalo, mi smo ostajali. Vse se je spreminjalo, Robi je ostajal Robi in mi smo ostajali “inventar”. Kljub temu, da sem si v mladosti rekel, da nikoli ne bom inventar v gostilni, sem v nekem trenutku to postal. In občutek je bil dober. Ker sem se počutil prijetno in domače. Ker je bila vedno dobra družba in ker je bil vedno prostor za debate in ni bilo tozdovanje samo sebi namen.

Za mizo se je zamenjalo veliko ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli. Praznovali smo rojstne dneve, praznovali rojstva otrok, menjave partnerjev, imeli resne debate o politiki, se med seboj tudi kregali. Jokali in se smejali. Bilo nam je vroče in nas je zeblo. Vendar smo imeli svoj “prostor,” in to nam je bilo dovolj.

Z grenkim priokusom sem prebral objavo, da se Tozd zapira. Zgodba je daljša in jasno mi je bilo, da se bo to nekoč zgodilo. Sem pa vesel, da Robi ni vrgel puške v koruzo, ampak pripravlja nekaj novega. In mogoče je bil res že čas, da naše korenine premaknemo na novo lokacijo Tozda in se tam na “stara leta” več družimo.

Zbogom in hvala za vse ribe. In kmalu se zopet vidimo!

Objava Tozd se poslavlja / zbogom in hvala za vse ribe originalno objavljena na had blog.