Ko se končno v Sloveniji začne nekaj premikati, na področju legalizacije konoplje, pride na plan “zdravstvena stroka in NIJZ,” ki skoči v zrak in začne svojo bitko proti temu predlogu. Zastavlja se mi preprosto vprašanje – zakaj taista zdravstvena stroka ne skače v zrak in opozarja na škodljive posledice alkohola. Alkohol pač očitno ni težava v družinah, na cesti, v službah. Konoplja, za to “stroko,” pa zaprmej bo. Vnaprej, čeprav študije in primeri iz sosednjih držav kažejo povsem drugače.

• Zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo je pripravljen. Končno!
• NIJZ in raziskava HBSC / mladostniki zaznavajo, da je konoplja lahko dostopna
• Začel z marihuano, zatem pa hitro pristal na trdih drogah / jaz sem prepričan, da je začel z alkoholom
• Aleš Primc je proti zastrupljanju naših otrok z marihuano, heroinom / jaz sem proti njegovim nebulozam

Alkohol je del naše družbe. Ta kratek, za zajtrk kozarec vina pri kosilu, ene dva pira po šihtu, … Normalizirali smo substanco, ki letno ubije več tisoč ljudi, povzroča nesreče, bolezni jeter, odvisnost in nasilje. Alkohol je tradicija, turizem gospodarstvo.

Ko nekdo omeni konopljo, pa se vse spremeni? O njej se govori kot o nevarni drogi, ki bo “pokvarila mladino”. In če poslušaš zdravstveno stroko, boš dobil občutek, da je konoplja najhujša stvar, kar jo lahko zaužiješ. Čeprav je sedaj dostopna vsakomur in črni trg v Sloveniji cveti.

Glede na to, da je na voljo že sedaj, nisem nikjer zasledil novic, da je nekdo povzročil “prometno nesrečo” s smrtnimi žrtvami, ker je bil pod vplivom konoplje. Za alkohol so podatki precej drugačni, kajne? Ampak stroke to ne zanima. Stroka ve, da bodo posledice uživanja konoplje v prihodnosti strašne. Zato se borijo proti njej z vso silo in pri tem uporabljajo zastraševanje in manipulacije.

Zakaj torej ta dvojna merila? Če pogledamo številke:

• alkohol je odgovoren za ogromno število smrti vsako leto
• konoplja neposredno ni povzročila niti približno primerljive statistike
• alkohol je vzrok za nasilje v družini, prometne nesreče in kronične bolezni
• konoplja? V večini primerov povzroči, da folk poje preveč “munchies” in zaspi

Alkohol je legalen in družbeno sprejemljiv. Ker je “naš”. Ker od njega država pobere milijone davkov. Ker ga promovirajo največji proizvajalci pijač, ker je del nacionalne identitete. Konoplja pa je “njihova”. Prepovedana. Ker farmacija ni želela konkurence pri zdravilih.

Zdravstvena stroka? Namesto da bi bila glasna proti alkoholu, tiho sprejema status quo. Nobenega ogorčenja, nobenih plakatov o škodljivosti alkohola na vsaki ulici. Vsi vemo, kako izgledajo pljuča kadilca na škatlici cigaret. Kdaj bomo videli sliko uničenih jeter na flaši vina?

Če bi bila stroka res dosledna, bi imela enaka merila za vse substance. In če bi bil kriterij zdravje ljudi, bi bil alkohol prvi na listi za omejitve. Ne pa konoplja. In sladkor. In še cel kup substanc, ki naredijo veliko večjo škodo, kot jo naredi konoplja.

Mogoče pa odgovor ni medicinski, ampak finančen. Ker na koncu dneva ne gre za tvoje zdravje. Gre za denar, tradicijo in vpliv lobijev. In ko naslednjič nekdo reče, da je konoplja nevarna – ga vprašajte: a si isto misli tudi o alkoholu? Kaj pa o cigaretah?

Objava Zakaj ni zdravstvena stroka proti alkoholu, če je proti konoplji za osebno rabo originalno objavljena na had blog.

Začel z marihuano, zatem pa hitro pristal na trdih drogah, je stavek, ki sem ga danes zasledil na enem izmed portalov. Stavek, ki je tako zlajnan, da me zaboli vsakič, ko ga preberem. Seveda je začel z marihuano, ampak jaz sem prepričan, da je začel z alkoholom, še preden je poskusil marihuano. In če uporabimo dedukcijo, je na trdih drogah pristal zaradi alkohola, in ne marihuane. Oz. je na marihuani pristal zaradi alkohola. Ampak dokler se marihuana tretira kot droga, bodo novinarji pisali takšne nebuloze.

• Aleš Primc je proti zastrupljanju naših otrok z marihuano, heroinom / jaz sem proti njegovim nebulozam
• Legalizirajmo marihuano in začnimo pobirati davke
• Na posvetovalnih referendumih smo se odločili štirikrat ZA / odlična volilna udeležba
• Demoniziranje legalizacije konoplje / ker sicer ne morejo mladi priti do nje, kajne?

Ali res še ni čas, da se legalizira marihuano? Da ne bo več takšnih nebuloz v medijih, da je uživanje trdih drog, posledica uživanja marihuane? Mogoče bi taistim novinarjem, ki zapišejo to neumnost, predlagal, da preverijo, če mogoče pa res ni vsega krivo mleko ali pa voda. Namreč otrok začne z mlekom in potem nekoč pristane na trdih drogah.

Ja, tako absurdno je vse skupaj. Ampak ker mleko ni droga in ker tudi alkohol ni droga, tega nihče ne da na skupni imenovalec. Čeprav je alkohol povod za nasilje, pa tudi za trde droge v več primerih kot pa marihuana.

Je pa lepo, da je vedno kriva za vse marihuana. In ker jo uživa precej mladostnikov, ki kasneje prestopijo na trde droge, je seveda marihuana kriva, da ljudje uživajo trde droge.

Kot da bi napisal, da je vožnja s kolesom kriva za vse prometne nesreče z avtomobili s smrtnim izidom v Sloveniji. Ker vsak začne s kolesom.

Jaz čakam, da bo vlada začela z aktivnostmi glede legalizacije marihuane. Da se začne uresničevati želja državljanov, ki smo jo izrazili na referendumu. Mogoče se bo takrat spremenil odnos do marihuane, predvsem pa ne bodo novinarji več povezaovali marihuane in trdih drog. Ker takšne paralele res že dolgo sodijo na smetišče zgodovine.

Objava Začel z marihuano, zatem pa hitro pristal na trdih drogah / jaz sem prepričan, da je začel z alkoholom originalno objavljena na had blog.

Začel bom s primerjavo. Zaradi alkohola letno umre okoli tri milijone ljudi. Koliko jih zaradi marihuane? Pa vendar je alkohol vsesplošno sprejet v Sloveniji, medtem ko je uživanje marihuane še vedno prepovedano pri nas. Različne države po svetu so se že odločile za legalizacijo marihuane (Urugvaj, Kanada, ZDA, …) in tako uredile področje, kjer je dolga leta veljal zakon “črnega trga”.

• Kanada legalizirala marihuano za rekreativno uporabo / v Kanadi lahko kupite marihuano v licenciranih prodajalnah
• Na Petrol po travo / konopljo / Vutra.si / Lemon Skunk lahko legalno kupite na Petrolu
• Tudi v Italiji razmišljajo o legalizaciji marihuane / Slovenija pa bo spet 100 let za leseno žlico

Primer Kanade. Polnoletni prebivalci Kanade lahko od licenciranih prodajalcev kupujejo olje, semena in posušeno marihuano in imajo pri sebi do 30 gramov. Na gospodinjstvo lahko vzgojijo štiri sadike marihuane. Prepovedano je večje posedovanje marihuane, kot tudi kupovanje marihuane na nelicenciranih mestih. Kazni za te prekrške so visoke – prodaja marihuane mladoletni osebi lahko prinese do 14 let zaporne kazni. Trg z marihuano v Kanadi je ocenjen na 4,5 milijarde dolarjev, kar pomeni zajeten kupček denarja za državo.

Ideja o legalizaciji marihuane v Sloveniji je stara že vrsto let, vendar je bila vedno zavrnjena – interesi in strahovi posameznikov so veliko večji, kot bi bile koristi, ker preprosto nihče od “odločevalcev” ne razmišlja širše od tega, da je marihuana droga in da bi bili potem vsi ljudje zadeti.

Dejstvo je, da lahko sedaj vsak pride do marihuane, vendar ne ve ničesar o njeni kvaliteti (moči), predvsem pa si ob tem država ne omasti brkov, ampak si jih zgolj tisti, ki se sedaj ukvarjajo s tem na nelegalen način. In ni jih malo, ki kujejo dobičke na račun neurejenosti tega področja v Sloveniji.

Ne bom omenjal, da bi legalizacija prinesla nova delovna mesta. Da bi marsikatero površino, ki je sedaj nihče ne ureja, ker se mu ne splača saditi poljščin, marsikdo spremenil v kakšno drugačno njivo in izboljšal hektarski donos.

Zakaj bi še vedno podpirali organizirani kriminal, če bi lahko to spremenili v pozitivno stvar za držvo! In tudi za same kadilce marihuane. Zakaj se je potrebno skrivati, če kadiš joint? Ko pa uživaš alkohol, pa lahko to počneš na vsakem javnem mestu!

V bistvu bi bilo lahko povsem preprosto:

• dovoljeno prodajanje trave in derivatov v specializiranih prodajalnah (koncesija?)
• prepoved prodaje mlajšim od 18 let
• dovoljena posest 15 gramov marihuane
• dovoljeno gojenje 5 bilk marihuane na gospodinjstvo
• prepoved preprodajanja
• stroge kazni za kršenje (prodaja mladoletnim, preprodaja)

Objava Kdaj bo Slovenija legalizirala marihuano in naredila red na tem področju originalno objavljena na had blog.

Kam po travo (marihuano)? Na Petrol. Tam vas čaka Lemon Skunk. Kdor je že kdaj slišal za Lemon skunk, potem so se mu ob zgornjem naslovu verjetno zasvetile oči. Vendar pozor – vsebnost THCja v Lemon skunku je manj kot 0,2 odstotka, njegova cena pa je 9,90 evra.

• Kanada legalizirala marihuano za rekreativno uporabo / v Kanadi lahko kupite marihuano v licenciranih prodajalnah
• Zaradi alkohola letno umre tri milijone ljudi, koliko zaradi marihuane?
• Jaz bi koncesijo za pridelavo medicinske konoplje

V bistvu gre za “skunk”, ki ne zadane in je namenjen za pripravo čaja. Vsebuje 10 odstotni CBD, ki pozitino vpliva na nas. Glede na to, da še ni veliko raziskav in je to še precej neodkrito področje, se zadnje čase CBD tretira kot nekaj, kar bo rešilo vse težave tega človeštva.

Vendar nazaj k Lemon skunku. Glede na cene, ki so sedaj na voljo na črnem trgu, je tale cena skunka brez THCja precej visoka. Še posebej, ker gre za čaj – sam že dolgo nisem pil čaja za 5 evrov. Namreč, priporočajo pol grama skunka na 2 decilitra vode. O vplivih kajenja tega skunka sicer nimajo informacij, prav tako pa je potrebno biti previden, če vas slučajno ustavi policija in morate test ugotavljanja prepovedanih drog v telesu – kajti ta del tudi še ni povsem raziskan in testiran.

Če ste se veselili, da boste lahko sedaj konopljo legalno kupili na Petrolu – drži, lahko jo boste. Vendar ne boste dobili tiste konoplje od katere boste zadeti. Dobili boste vzgojeno v Švici in brez “zadetih” učinkov.

Glede na to, da je cena skunka na črnem trgu precej nižja, dvomim, da bo tole prodajna uspešnica. Mogoče pa bo kakšen turist padel na to in tudi dejansko nabavil “legalen skunk”.

Objava Na Petrol po travo / konopljo / Vutra.si / Lemon Skunk lahko legalno kupite na Petrolu originalno objavljena na had blog.

Slovenija bi morala že pred leti legalizirati marihuano. S tem bi pridobili nadzor nad črnim trgom, ki prinaša preprodajalcem bajne dobičke in s tem bi država imela kontrolo nad trgom in se ne bi dogajali “kozolci“, prav tako pa bi precej denarja kapnilo v prazno državno blagajno.

Ideja o legalizaciji marihuane v Sloveniji je stara že precej let, vendar do sedaj je bila vedno zavrnjena – interesi in strahovi posameznikov so veliko večji, kot bi bile koristi, ker preprosto nihče od “odločevalcev” ne razmišlja širše od tega, da je marihuana droga in da bi bili potem vsi ljudje zadeti. Dejstvo je, da lahko sedaj vsak pride do marihuane, vendar ne ve ničesar o njeni kvaliteti (moči), predvsem pa gre denar v roke ljudi, ki obvladajo ta biznis.

To, da bi legalizacija marihuane pripeljala še več turistov, ki bi pustili več denarja v Sloveniji, je povsem nepomembno. Da bi v Slovenijo začeli prihajati mlajši, ki bi jim lahko prodali “izkustvetni turizem” (buzzword, ki se ga zadnje čase na veliko uporablja) in predvsem da bi postali zanimiva destinacija na zemljevidu sveta. Ravno naša majhnost bi morala biti vzrok za to, da bi poslanci podprli takšen predlog in nas ne bi ostale države prehitevale po desni strani.

• Poslanec Marko Pavlišič javno podprl legalizacijo marihuane
• Rekreativno uživanje marihuane – primer Kolorado
• Legalizirajmo marihuano in demistifikacija drog
• Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji

Ja, Italija, ki je precej papeška dežela se je sedaj začela ukvarjati z idejo, da bi legalizirali marihuano. Njihov parlamentatni odbor namreč predlaga  legalizacijo uživanja, vzgoje, predelave in prodaje marihuane pod vnaprej določenimi pogoji (posameznik bo lahko imel pri sebi 15 gramov marihuane in jo bo lahko kadil v zasebnih prostorih). Marihuano bodo Italijani lahko gojili doma, ali pa v kanabis klubih – ne bodo pa smeli marihuane prodajati! Prodaja marihuane se bo vršila v “prodajalnah”, katerih lastnik bo država in bo s tem pobirala davke in uničila črni trg in sivo ekonomijo, ki je enormna.

Očitno se Italija veliko bolj zaveda prednosti demistifikacije in legalizacije drog, kot pa se tega zavedajo “odločevalci” v Sloveniji. V Sloveniji pa se bodo o tem začeli pogovarjati čez n-let, ko bodo že vse ostale države legalizirale marihuano in ko bodo že vsi ugotovili, da je veliko bolj kontrolirati stvari, kot pa jih prepovedovati. Do takrat pa bo cvetel črni trg z marihuano, predvsem pa bo država vsak dan izgubljala ogromne vsote denarja, ki bi kapnil v državno blagajno od davkov na marihuano.

Objava Bo Italija legalizirala marihuano? originalno objavljena na had blog.

Demokracija je “zajebana” stvar, ki si jo vsak interpretira drugače. Bil sem prepričan, da je Vlada RS orodje v rokah volivcev, pa sem se motil. Glede na to, da je bilo zbranih več kot 5000 podpisov za predlog Zakona o konoplji, me odziv vlade preseneča. Namreč:

“Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina volivk in volivcev, in predlaga, da ga Državni zbor ne sprejme.

Današnji odziv Vlade RS na Twitterju glede te teme:

.@vanfranco Vlada tega še ni obravnavala.

— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) January 16, 2014

Še celoten odgovor Vlade RS (vir):
MNENJE Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) je 24. 12. 2013 s strani Državnega zbora Republike Slovenije v mnenje prejela predlog Zakona o konoplji, druga obravnava, EPA 1689 – VI, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina 5000 volivk in volivcev.

V zvezi z navedenim predlogom Vlada RS daje naslednje mnenje:

Predlog Zakona o konoplji (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) posega na področja, ki jih urejajo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: ZPPPD), Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 98/99, Ur.l. RS, št. 2/2004 –ZPNNVSM, Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 popr. 49/01, 78/02, 53/04, 37/05 Odl.US: U-I-335/02-20, 122007, 102/09, 95/10, 58/11 in 62/13) in Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS, št. 40/2011). Predlagatelji kot cilj zakona navajajo varstvo ustavnih in človekovih pravic, zlasti pravic otrok, pridelovalcev navadne konoplje in uporabnikov medicinske konoplje. Cilj zakona, naj bi bila uskladitev slovenske zakonodaje in odpravljanje protislovij v njej na področju urejanja proizvodnje in prometa s konopljo s sodobnimi smernicami v okviru mednarodnih sporazumov, saj predlagatelji navajajo, da je sedanja ureditev v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi konvencijami s tega področja.

Predlagatelji navajajo, da konoplja spodbuja nevrogenezo in zdravi številne bolezni ali bolezenske simptome, kot so depresija, bipolarna motnja, shizofrenija, migrena, alkoholizem, astma, osteoporoza, glavkom, ulkus, artritis, multipla skleroza, uničuje rakaste celice, zdravi diabetes in srčno-žilne bolezni, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter epilepsijo. Predlagatelj meni, da konoplja nima negativnih psihoaktivnih učinkov, oziroma so le-ti izključno preventivni, terapevtski in zdravilni in da bo legalizirana uporaba konoplje imela pozitiven vpliv na: zmanjšanje delovanja kriminalnega črnega trga; zmanjšanje stroškov za delovanje organov odkrivanja in pregona; zmanjšanje stroškov za zdravstveno blagajno, ker je konoplja, kot “poceni” rastlina vsestransko učinkovita rastlina; prehod od nevarnejših drog (heroin, kokain in alkohol) na nenevarno konopljo, ki ne povzroča telesne odvisnosti; na prometno varnost, ker naj bi imeli vozniki, ki so kadili samo konopljo, manjši delež nesreč, kot vozniki, ki so vozili trezni oziroma niso uporabili nobene droge.

Predlog zakona ureja področja gojenja, pridelave, predelave, prodaje na debelo in drobno ter uporabe rastline konoplje in njenih učinkovin v hortikulturne, zdravstvene in industrijske namene ter določa pogoje in ukrepe za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti in kakovosti uporabe konoplje, pogoje in postopke za njeno preskušanje, pridelavo in predelavo, cene, promet, uradno kontrolo in nadzorstvo nad pridelavo in prometom s konopljo z namenom varovanja javnega zdravja ter določa ustanovitev in naloge Javne agencije za konopljo (v nadaljnjem besedilu: JAK).

Po predlogu zakona je konoplja ena sama rastlina, ki se v svojih različicah uporablja v industrijske ali zdravstvene namene in se v ta namen razvršča na navadno konopljo, ki je namenjena industriji in zdravilno konopljo, ki je namenjena zdravljenju. Konoplja namenjena zdravljenju se nadalje razvršča na konopljo, ki se uporablja pod zdravniškim nadzorom in na zdravniški recept, ter na konopljo, ki se uporablja za samozdravljenje in kjer recept ni potreben.

Predlog zakona odpira možnosti za gojenje, pridelavo, predelavo, prodajo na debelo in drobno konoplje, namenjene zdravljenju, ki bi se prodajala v posebnih lokalih, trgovinah z zdravilno konopljo ter bila dostopna v lekarnah na zdravniški recept pod posebnimi pogoji.

Pri konoplji namenjeni samozdravljenju ne veljajo nikakršne omejitve, razen dopustne letne količine konoplje, ki znaša 1000 gramov na osebo, oziroma več, če to terjajo zdravstvene inidkacije. Predlog zakona ureja je tudi skupnostno gojenje in rabo konoplje za samozdravljenje. Presežne količine konoplje naj bi odkupil in prevzel JAK.

Pri industrijski konoplji predlog zakona določa vsebnost THC do 5%, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, ki določa da vsebnost THC ne sme presegati 0,2%.

Predlog zakona določa ustanovitev JAK, ki bi opravljala številne naloge v zvezi s pridelavo, predelavo, prometom, cenami, nadzorom kakovosti, varnosti in učinkovitosti konoplje, razen nad tisto konoljo, ki bi bila namenjena samozdravljenju. Na JAK se prerazporedijo zaposleni Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki delajo na tem področju.

Ugotovitve

Zakonodajni in mednarodno- pravni okvir

Vlada RS ugotavlja, da določbe veljavne zakonodaje na obravnavanem področju ne posegajo v ustavne oziroma človekove pravice na nedovoljen način, temveč posamezne zakonske določbe le konkretizirajo človekove pravice ter urejajo in določajo postopke, kako te pravice uveljaviti.

Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijami Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) na področju drog, drugimi mednarodnimi pravnimi akti in z usmeritvami Evropske unije, ki so zavezujoči za vse države članice. Konvencije OZN na področju drog, kot tudi Strategija in Akcijski načrt Evropske unije na tem področju ne urejajo problematike konoplje na način, kot je neveden v predlogu zakona.

Konoplja in tetrahidrokanabinol (v nadaljnjem besedilu: THC) po mednarodnih konvencijah spadata med prepovedane droge. Države podpisnice konvencij so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog in mednarodno tihotapstvo. Po drugi strani Konvencije vsaki državi dopuščajo razvijati lastno in specifično politiko na področju prepovedanih ?drog, ki pa mora slediti nakazanim smernicam in pogojem. V primeru konoplje 28. člen Enotne konvencije o mamilih na primer določa, da mora v primeru, da se država odloči za gojenje rastline kanabisa za proizvodnjo kanabisa ali smole iz kanabisa, vzpostaviti nadzorni sistem, kakršen je v 23. členu iste konvencije predviden za nadzor nad opijskim makom. Taka dikcija konvencije dejansko omogoča nadzorovano uporabo vseh vrst konoplje v medicinske namene.

Konvencije OZN posameznim državam dopuščajo torej le malo manevrskega prostora pri oblikovanju nacionalnih politik. Kljub temu, pa so na primer na Nizozemskem in v nekaterih drugih državah (Španija, Češka, Portugalska, Slovenija) z interpretacijami konvencij svojo zakonodajo in politiko razvili tako, da se kazensko ne preganja uporabnikov konoplje. Za bolj liberalno državo na tem področju torej velja tudi Slovenija, ki je že leta 1999 s sprejetjem ZPPD dekriminalizirala uporabo drog. Na podlagi ZPPPD se je de-iure dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

Raba konoplje v industrijske namene

Pridelava, predelava in uporaba konoplje v industrijske namene je v Republiki Sloveniji dovoljena za industrijsko konopljo, ki avtohtono raste pri nas, če vsebnost THC v rastlini ne presega 0,2%, kar je v skladu s kmetijsko politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Celoten sistem ureditve industrijske konoplje je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Predlagatelji v svojem predlogu navajajo, da bi se za industrijsko konopljo lahko uporabljala vsaka konoplja z manj kot 5% THC. To bi pomenilo kršitev določil kmetijske politike EU glede konoplje in s tem povezanih neposrednih plačil, saj konoplja, ki vsebuje več kot 0,2% THC ni upravičena do plačil iz sredstev EU. Potrebno pa je poudariti, da 189. člen UREDBE (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007, določa da se v Unijo lahko uvažajo le surova prava konoplja in semen sort konoplje, ki ne vsebujejo več kot 0,2% THC.

Dekriminalizacija in uporaba konoplje v medicini

V zadnjih letih smo priča številnim razpravam na mednarodnih forumih in v posameznih državah o legalizaciji ali dekriminalizaciji konoplje oziroma o njeni uporabi v medicinske namene. Vse več je tudi držav, kjer so registrirana zdravila, v katerih so ključna učinkovina naravni ali sintetični kanabinoidi. Nobena država članica EU konoplje ali THC še ni legalizirala, saj bi z legalizacijo kršila konvencije ZN, ki konopljo in THC uvrščajo med prepovedane droge. Delno legalizacijo so sprejeli v na primer Urugvaju in dveh zveznih državah Združenih državah Amerike (Washington in Kolorado). Tudi v teh državah konoplja ni prosto dostopna na trgu, saj za to veljajo določene omejitve.

V nekaterih državah članicah EU so zdravila, ki so izdelana iz kanabisa ali vsebujejo sintetične kanabinoide, že registrirana (npr. Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija…). Uporabljajo se farmacevtski izdelki iz naravnih učinkovin konoplje in farmacevtski preparati iz sintetičnih kanabinoidov, kot so npr. Sativex, Marinol, Nabilone. Ta zdravila se uporabljajo za blaženje simptomov, kot npr. spodbujanje apetita pri bolnikih z AIDS in proti slabosti, predvsem pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo in se ne odzivajo na drugo terapijo za preprečevanje slabosti. Zdravilo se odsvetuje, med drugim za uporabo pri otrocih in tistih, ki so imeli težave z odvisnostjo od drog, prav zaradi svojih psihotropnih učinkov. Zaradi stranskih učinkov, ki vključujejo možnost epileptičnega napada, se zdravilo lahko jemlje le pod strogim nadzorom zdravnika. V nobenem primeru pa se zdravila izdelana iz kanabisa ne uporabljajo za zdravljenje rakavih in drugih bolezni.

Za enkrat se v Republiki Sloveniji v medicini ne uporabljajo zdravila, kjer so ključne učinkovine naravni ali sintetični kanabinoidi. Pri nas je, tako kot pri vseh drugih zdravilih, možna registracija zdravila s kanabisom ali THC po opravljenem postopku pridobitve dovoljenja za promet. Ta postopek zagotavlja, da je zdravilo varno, kakovostno in učinkovito in je predpisan z zakonodajo EU ter prenesen v slovenski pravni red. Za te postopke je v Sloveniji odgovorna Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Za enkrat še ni bilo pobude za registracijo omenjenih izdelkov pri nas.

Mnenje

Vlada RS ne podpira predloga zakona, saj je vsa obravnavana vsebina že zajeta v drugih predpisih. Menimo, da je področje prepovedanih drog pri nas ustrezno in dokaj celovito urejeno. S predlaganim zakonom se zgolj parcialno rešuje problematika medicinske rabe konoplje, ne ponujajo pa se celovite rešitve, ki bi v družbi dejansko zmanjšale in preprečile uporabo vseh psihoaktivnih snovi, vključno s konopljo. Slovenska zakonodaja na tem področju je usklajena z mednarodnimi predpisi, ki veljajo na področju konoplje.

Ocenjujemo, da ni potrebe za sprejetje predlaganega Zakona o konoplji s ciljem omogočiti državljanom Republike Slovenije dostop do zdravilnih učinkovin iz rastline konoplja (Cannabis Sativa L.). Omenjeni cilj je mogoče doseči namreč že zgolj s spremembo obstoječe Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in z uporabo veljavnih predpisov s področja registracije in prometa z zdravili.

Predlog zakona nejasno opredeljuje definicijo samozdravljenja, ravno tako ne vsebuje meril, pogojev, obveznosti in kazenskih določb povezanih s samozdravljenjem. Ne moremo se strinjati z obrazložitvijo predlagatelja, da pri samozdravljenju ni potrebna ustrezna ureditev statusa samozdravljene osebe. Predlagana ureditev samozdravljenja, nakazuje, da gre pri tem za neke vrte legalizacijo gojenja in uporabe konoplje, o tem, kaj pomeni samozdravljenje, pa odloča posameznik. Pri tem ima JAK nalogo celo odkupiti presežne količine konoplje od samozdravilcev v roku štirih mesecev po žetvi. Menimo, da bi se takšno rešitvijo prispevalo k povečevanju rabe konoplje v Sloveniji v celotni populaciji in predvsem pri mladih.

Pri načrtovanju ukrepov na področju zdravljenja s preparati medicinske konoplje in razvoja uporabe konoplje v industriji je treba upoštevati podatke raziskave ESPAD in drugih raziskav, ki kažejo, da so slovenski mladostniki bolj izpostavljeni različnim tveganjem zaradi uporabe konoplje in zato lahko promocija konoplje kot povsem neškodljive oziroma zdravilne rastline, zlasti med mladimi, povzroči dodatne negativne posledice. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se število oseb, ki iščejo zdravstveno pomoč zaradi uporabe konoplje, iz leta v leto povečuje. V letu 2012 je 61,7 % iskalcev pomoči v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti iskalo pomoč zaradi posledic uporabe konoplje, zlasti v skupini mlajših od 24 let. V letu 2011 je bilo v starostni skupini do 24 let 36 % oseb, ki so prvič vstopile v program zdravljenja??zaradi težav s konopljo.

Znanstveni dokazi navajajo več zdravstvenih tveganj zaradi uporabe konoplje: psihične bolezni (depresija, psihoza), srčno-žilne bolezni, bolezni dihalnega sistema, na kar opozarja tudi Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo. Tudi v strokovni literaturi je dovolj preverljivih dokazov, ki potrjujejo možnost odvisnosti od konoplje in opozarjajo na povečano tveganje v prometu zaradi vožnje pod vplivom konoplje.

Področje industrijske konoplje pri nas je usklajeno s kmetijskimi predpisi EU in dodatne poenostavitve glede pridelave industrijske konoplje glede na določila uredb, ki urejajo pridelavo in uvoz konoplje praktično niso mogoče.

Menimo, da je predlog zakona pomanjkljiv tudi pri drugih ključnih rešitvah. Iz predlaganega besedila izhaja, da je za izvedbo zakona nujna ustanovitev JAK, pri čemer pa ni jasno, na kakšne način bi se financiralo delo zaposlenih na agenciji. Predlagatelji navajajo, da s prehodom zaposlenih iz Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za notranje zadeve na novoustanovljeno agencijo, ne bi bilo dodatnih stroškov za zaposlitve. Vendar bi prehod uradnikov pomenil izpraznitev delovnih mest na pristojnih ministrstvih in s tem okrnitev ali prenehanje izvajanje drugih zakonsko določenih nalog na področju drog. Ustanavljanje novih agencij z zaposlovanjem novih uslužbencev, v času velike javnofinančne krize ni primeren ukrep. Hkrati bi ustanovitev agencije pomenila večanje števila subjektov v javnem sektorju, s tem pa tudi višanje potrebnega obsega sredstev za delovanje javnega sektorja. Predlagatelji sicer navajajo, da uveljavitev predloga zakon ne bo imela finančnih posledic, saj bodo kadri zagotovljeni s prevzemom iz določenih služb omenjenih ministrstev. V zvezi s tem je treba še posebej poudariti, da je za delo agencije potrebno izpolniti več pogojev, ne samo zagotoviti kadre, ki delajo na področju drog, kar pomeni, da s sprejemom predlaganega zakona, finančne posledice vsekakor bodo. Prav tako je treba upoštevati, da bo vsebina del v agenciji v določenem delu drugačna in navedeni kadri ne bodo nujno primerni za izvajanje teh nalog, premeščeni pa bodo izgubili tudi uradniški status. V skladu z zakonom, ki ureja javne agencije, bi bilo potrebno zagotoviti tudi delovanje sveta agencije in vodstvo agencije (direktor) ter sprejem vseh potrebnih splošnih aktov, nujnih za začetek delovanja agencije (ustanovitveni akt, akt o sistemizaciji delovnih mest in druge splošne akte).
Glede na to, da predlog zakona posebej ne navaja virov, ki bi omogočili začetek dela agencije, bo to obveznost Republike Slovenije kot ustanoviteljice, saj zakon, ki ureja javne agencije, določa, da mora ustanovitelj zagotoviti tudi sredstva in opremo za začetek dela.

Vlada RS se je pri mnenju oprla tu na sklepe Komisije Vlade RS za droge o Predlogu zakona, z dne 20. decembra 2013, Komisija je sklenila: da v primeru omenjenega dokumenta ne gre za zakon, temveč za besedilo, ki ne ustreza dikciji zakona in vsebuje navedbe, ki niso strokovno podprte in vnašajo dvom v obstoječe načine zdravljenja; da se konoplja v medicini v nekaterih državah že uporablja, a je večina držav še vedno glede tega zadržana; da je uporaba konoplje v industrijske namene, ki jo tudi obravnava predlog zakona, v Sloveniji ustrezno regulirana in v skladu z EU regulativo na tem področju; da so slovenski mladostniki bolj izpostavljeni različnim tveganjem zaradi uporabe konoplje kot je povprečje EU in zato lahko promocija konoplje kot povsem neškodljive oziroma zdravilne rastline, zlasti med mladimi, povzroči dodatne negativne posledice. Hkrati je mnenje Komisije, da je glede na to, da je črni trg z »medicinsko konopljo« pri nas uveljavljen in po preparatih konoplje povprašujejo bolniki, zaradi njihove zaščite nujno čim prej ustrezno regulirati sistem zdravljenja s preparati medicinske konoplje.

Vlada RS ugotavlja, da se s predlogom zakona ne ureja uporabe konoplje v medicinske in industrijske namene na celovit in uravnotežen način. Nasprotno, s predlogom zakona se povečujejo različna zdravstvena tveganja, do katerih bi prišlo s predlaganimi rešitvami., Uporabo konoplje v medicinske namene bi lahko bolj enostavno uredili s spremembami in dopolnitvami uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, in sicer bi snovi iz konoplje, ki so primerne za uporabo v medicini, iz prve skupine prepovedanih drog v Uredbi premestili v drugo skupino, v kateri so prepovedane snovi, ki se lahko uporabljajo v medicinske namene. Zato Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da ni potrebe za sprejetje predlaganega zakona.

Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina volivk in volivcev, in predlaga, da ga Državni zbor ne sprejme.

Objava Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji originalno objavljena na had blog.

DARS, ki ima 4,2 milijarde eurov dolga in ki bo v letošnjem letu zgradil samo kilometer nove avtoceste, se je odločil da bo začel z obnovitvenimi deli na avtocestah! Kakopačne!
Verjetno ni nihče, ki se vozi po naših avtocestah pričakoval kaj drugega, kot pa to, da se bo sedaj, ko se bo začela “vikend migracija” na morje, začelo zapirati avtocesto in jo popravljati?!
Obnovitvena dela bodo potekala na odsekih:

Logatec – Unec (60 dni)
Postojna – Razdrto (50 dni)
Malence – Višnja Gora
Slovenske Konjice – Dramlje (obnovitvena dela v predorih Golo rebro in Pletovarje)

Vsako leto je spomladi stanje na naših avtocestah precej podobno. Luknje v asfaltu, trava sredi asfalta, kolesnice po voznem pasu,…
Ali so luknje in kolesnice v asfaltu posledica naših “hudih” zimskih razmer, ali pa samo posledica ne dovolj kvalitetnih materialov, mi je bilo vedno vprašanje, na katerega nisem našel odgovora.

In še en fenomen sem odkril v petek pozno zvečer.

Prehitevanje po desni strani na avtocesti, oz. vožnja po prehitevalnem pasu se zgodi zaradi tovornjakov! Namreč v petek proti večeru je že veljala prepoved vožnje tovornjakov po naših avtocestah in je bila vožnja iz Ljubljane proti domu prava “simfonija”. Vozil sem 120 km/h po voznem pasu in prehiteval s hitrostjo 130km/h po prehitevalnem pasu.
Nikjer ni bilo nikogar ki bi “cincal” po prehitevalnem pasu in nikjer ni bilo nikogar, ki bi prehiteval po desnem pasu. Sicer sem bil nekaj časa začuden in mi ni bilo nič jasno, zakaj se to dogaja?!?, ampak na radiu so povedali da velja omejitev prevoza za tovornjake. In šele takrat sem opazil da je avtocesta res nekaj povsem drugega, kot pa bo čez eno uro, ko se bom peljal po njej proti Ljubljani!

Ampak če bi kdo dal idejo, da gre tovorni promet na vlake (s tem se zmanjša luknja v njihovi blagajni in se še poveča v DARS-ovi), bi tovornjakarji in njihov lobij skočili v zrak in začeli z njihovim ustaljenim konceptom o zapiranju cest in barikadah. In ker so dovolj močni, se jim ponavadi vsi uklonijo!

Kdaj bo končno odletel Nadzorni Svet Darsa? Kdaj bo končno v Sloveniji kdo odgovarjal s svojim premoženjem, če je tako nesposoben da ne zna voditi firme?! Čas bi že bil, da se te stvari uredijo!

Objava Obnovitvena dela na avtocestah se začenjajo originalno objavljena na had blog.

Slovenija je v recesiji, ljudje izgubljajo službe, držva krči sredstva, višajo se trošarine za goriva in pred dnevi so napovedali dvig trošarin za tobačne izdelke (za 8%).
Veliko se govori o davkih, ki jih držva ne pobere in še več se govori o kreditih, ki so jih dobili tajkuni, ki sedaj postajajo vse bolj “reveži” in jih ne bodo nikoli vrnili. Luknja je vse večja. In zaenkrat ne kaže na to, da bi se karkoli kmalu spremenilo. Vsaj ne s potezami, ki jih sedaj vleče trenutna oblast.

Pred dnevi me je presenetila izjava Luke Jurija iz stranke SD, ko je na njihovem kongresu dal idejo o legalizaciji marihuane in s tem posledično uvedenimi trošarinami na te “izdelke”, s katerimi bi polnili držvno blagajno.

Pridruži se Facebook skupini Legalizirajmo marihuano in napolnimo držvno blagajno

Ima prav!

Dejstvo je, da se trava dobi za vsakim vogalom. Cene so precej visoke in odvisne od vsakega posameznega dilerja. In če si kdorkoli želi kaditi travo, je najmanjši problem priti do nje.
Zakaj bi podpirali organizirani kriminal, če pa bi lahko spremenili to v pozitivno stvar za držvo! In tudi za same kadilce marihuane. Zakaj se je potrebno skrivati, če kadiš joint, ko pa uživaš alkohol, pa lahko to počneš na vsakem javnem mestu!

Mogoče je sedaj končno čas, da se začne razmišljati o teh stvareh in da se jih postavi na pravo mesto. In legalizacija marihuane, bi bila odlična ideja, ki bi jo verjetno podprla večina mladih. In če bi se trava prodajala v lekarnah, kjer bi imeli pogodbe z dobavitelji, bi bilo vse skupaj precej bolj transparentno, kot je sedaj.

Zavedam se da so želje nekaj, kruta realnost pa nekaj povsem drugega. Ampak ideja se mi zdi fantastična!

Bi jo podprli?

Objava Recesija – legalizirajmo marihuano in napolnimo držvno blagajno originalno objavljena na had blog.

Skupina Dan D je izdala album Ure letenja za ekstravagantne ptice, kjer je komad z zanimivim naslovom – Google me.
Besedilo gre takole:

pridi na svet / polno nas je / ljubice in ljubčki / facebook internet / guru model / enter sistem / datoteka polna / človeških hotenj / astronavt skoz mrežo išče pot / zloudaj moje solze, silicijev jok / google me zdej / vse premisli vnaprej / kar ti bom kdaj zaupal / nikomur ne povej

Ker večino stvari, ki jih iščemo na internetu opravimo preko iskalnika Google, je precej pomembno, kako smo pozicionirani na njem – SEO – Search Engine Optimization – optimizacija spletnih strani nam lahko pri tem pomaga. In večja kot je niša, oz. več kot je zadetkov na ključno besedo, težje je biti prvi na Googlu.

Beseda had je na google.si na prvem mestu izmed 1.670.000.000 zadetkov.

Če pogledam na google.com pa sem na 10. mestu. Kar tudi ni slabo.

A ti si se že poguglal? In kje si, na katerem mestu?

Objava Google me – poguglaj me originalno objavljena na had blog.

Zasavje je bilo vedno specifično. Naša zgodovina je bila pestra in pogojena z mnogoterimi dejavniki in kot sem že nakazal v zapisu pretepi, kot so nekdaj bili so bili pretepi del naše “vaške folklore”.

Če si se želel dokazati je bilo to najlažje, da si komu “razbil pičko”. In tako je v tistem obdobju nastalo precej “znanih zagorjanov”, ki so “slavo” ponesli tudi preko meja naše regije. Večina jih je zaradi svoje mladosti pristala v Radečah, v popravnem domu, nekateri so preživljali dneve na sodišču in njihove položnice za vse prekrške ki so jih storili so bile nepredstavljivo visoke.

Civilne tožbe, povzročitve telesnih poškodb, poškodovanje javne lastnine, napad na javne osebe,… Izhoda iz te situacije ni bilo. In ko so bili fantje enkrat bil v teh vodah je bila pot navzdol, v še večje sranje, zelo preprosta.

In tako je prišlo leto 1997. Ni bil internet tisti, ki je spremenil te naše navade. Kajti fantje, ki jih ni bilo malo, niso bili iz takšnih družin, da bi imeli možnost imeti že takrat internet, ampak so bili iz takšnih družin, kjer je bila pest orodje za preživetje. Takrat je alkohol, ki je splošno dovoljena droga, dobil svojega konkurenta. Mamila!

V Zasavju so obstajala že od nekdaj. Beseda o Zasavki (domače pridelani travi) je našla pot preko naših meja. In tudi večina teh “fajterjev” je kaj kmalu preizkusila kako je biti zadet od “lahkih mamil”. Ker je bila njihova pot drugačna in ker se niso omejevali, oz. si postavljali meja, je bila trava samo odskočna deska za pot k čemu kar je bolj zadelo.

In že s samim pojavom trave se je nasilje na ulicah Zagorja precej zmanjšalo. Kajti namesto nasilja so bili taisti fantje pasivni in tko nekako “u izi”, da se jim niti ni dalo več ukvarjati s pretepi. So pa na hitro ugotovili, da je trava lahko odlična tržna priložnost in so se podali v “trgovske vode”. Ampak če si zadet si nepreviden in če prodajaš nepravim ljudem se to hitro razve. In tako se je zgodba s popravnim domom, oz. sodišči nadaljevala.

In vsak prihod nazaj v okolje ki te je izpljunilo kot tujek je bil težk. In prišlo je poletje 1997. Takrat se je v Zagorju pojavil heroin. Droga, ki se je večina ljudi boji “kot hudič križ”, pa vendar je ob pravilni uporabi in ne zlorabi lahko zelo dobra stvar, ki je omogočila veliko umetnosti, ki je sicer ne bi obstajalo.

In heroin je pustil pečat na naši folklori. Fantje ki so pred tem preživljali dneve s “kvihti” v svojih rokah, ki so jim bile mišice bolj pomembne od vsega ostalega so našli lačne žile in začeli pot s katere se nekateri niso nikoli več vrnili. Kmalu so polnila črno kronika obvestila: umrl zaradi predoziranja, zaspal v snegu, potrebno od amputirati roko, pod vplivom mamil zapeljal s ceste,….
Namesto borbe za preživetje so se odločili za umiranje na obroke.

Ker so bili večinoma to fantje, ki niso imeli zaledja pri ljudeh ki bi jih spoštovali, oz. podpirali so bili v tej biti proti heroinu sami. Mišice so izginile in žile so bile vse bolj pogoltne. Dnevne doze so presegal 100-200 takratnih mark. In ker jih je bilo treba nahraniti so za to kradli, vlamljali, grozili z orožjem. Bolj podjetni so se odločili da v “pekel” potisnejo še vse mladce, ki so iskali bližnjico do odraslosti, do zadetosti o kateri so prej samo sanjali. In tako so uničili precej mladih življenj in jih zaznamovali s hepatitisom in podobnimi stvarmi. Poti nazaj ni bilo, saj za to je potrebno zlomiti iglo v sebi in biti močna oseba.

Zamenjali so zlo za zlo. In spet se je njihova zgodba ponovila. In bilo so globje v dreku. Namesto par mesecev, kot so jih dobili prej, so bili sedaj obsojeni na več let zapora. In v zaporu je bilo mamil še več kot zunaj. Ampak denarja veliko manj. Treba je bilo preživeti.

In so se odločili za metadonsko zdravljenje. Ki pa je bilo samo nadomestek za zadetost in pomanjkanje denarja za resnična mamila. In če so med tednom varčevali z denarjam so si lahko v nedeljo privoščil “posladek” – dozo direkt v žilo.

Blišč in slava sta izginila. Od imen, ki so zaznamovala Zasavje v parih letih, so ostale samo še sence, ki jih že par let več ni nikjer, oz. so še vedno po zaporih, ali pa na pokopališču. Naravna selekcija je naredila svoje in droga je precej spremenila naše kraje.

Na boljše, na slabše? Definitivno bi evolucija tudi brez droge poskrbela za takšne spremembe, vendar jo je bilo potrebno prehiteti!

Objava Pretepi, kot so nekdaj bili, oz. kaj je spremenilo vaško folkloro originalno objavljena na had blog.