Vsakič, ko se v Ljubljani zapre kakšna trgovina, se na družbenih omrežjih zgodi skoraj identičen scenarij. Ljudje so ogorčeni. Žalostni. Nostalgija udari s polno močjo. Kam gre ta svet in to je bila edina prava trgovina, so pogosti komentarji. Nekateri nadaljujejo, da zaradi tega Ljubljana izgublja dušo. Komentarji se vrstijo en za drugim. Ampak ob vseh teh zapisih se mi vedno porodi precej preprosto vprašanje. Če bi bili vsi ti ljudje, ki danes objokujejo zaprtje trgovin, tudi dejansko bili njihovi kupci, ali bi se trgovine sploh zapirale?

• Nekomu se je tole očitno zdelo smešno / potujem s trdim
• Zakaj v Sloveniji še nobena fakulteta ni razpisala programa “influensarstvo”?
• Ko medijem zmanjka vsebin, postanejo influensarji njihova vsebina

Trgovine se praviloma ne zapirajo zato, ker bi lastniki čez noč izgubili voljo do dela. Zapirajo se, ker matematika ne zdrži več. Ker najemnina ni nizka. Ker stroški rastejo. Ker ljudje radi govorimo o podpori lokalnim trgovcem, v resnici pa kliknemo na cenejšo spletno ponudbo in potem še zmagoslavno napišemo, kako smo prihranili tri evre.

To ni kritika ljudi, ker iščejo ugodnejše cene. To je realnost časa, v katerem živimo. Problem nastane, ko istočasno pričakujemo, da bodo male trgovine preživele zgolj od lepih besed in srčkov pod objavo na Facebooku.

Najlažje je biti sentimentalen, ko je zgodbe konec. Takrat vsi postanemo redni obiskovalci trgovine, ki je nismo obiskali že vsaj pet let. Takrat se vsi spomnimo, kako prijazna je bila prodajalka in kako poseben občutek je imel prostor. Ampak nostalgija žal ne plačuje računov.

Ljubljana se spreminja. Tako kot so se spreminjala vsa mesta okoli nas. Ene trgovine izginejo, druge pridejo. Nekatere pokopljejo previsoke najemnine, druge spletna konkurenca, tretje pa preprosto dejstvo, da se nakupovalne navade ljudi spreminjajo hitreje, kot se lahko prilagodijo.

Je pa precej zanimivo opazovati, kako zelo glasni znamo biti šele takrat, ko je prepozno. Ko so vrata zaprta. Ko se police praznijo. Ko ostane samo še zapis na družbenih omrežjih in kup komentarjev ljudi, ki so imeli to trgovino res radi.

Radi do te mere, da v njej niso kupovali.

Objava V Ljubljani se zapirajo trgovine in ljudje jih objokujejo na družbenih omrežjih originalno objavljena na had blog.

Prejšnji teden je SdSovski propagandni stroj začel z akcijo poveličevanja Hrvaške v primerjavi s Slovenijo. Hrvati boljše živijo, plačujejo manj davkov, so hitreje razvijajoča država, cene v trgovinah so nižje kot v Sloveniji, predvsem pa so njihove plače manj obdavčene kot plače v Sloveniji. Ob vsem tem se vprašam, zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah, če je njihov standard boljši od našega? Ker so naši prijatelji in nam želijo pomagati? Zagotovo ne. Bistvo je v manipulaciji številk, predvsem pa interpretaciji vsega skupaj.

• Davek na nepremičnine na Hrvaške / 4,37 evra za m2 v Malinski
• Ali je Hrvaška res predraga za Nemce?
• Hrvaški turizem rešujejo filipinski delavci
• Uzmite školjke i novce ostavite u kasici oz. kaj je narobe s turizmom na Hrvaškem?

Rad poslušam zgodbe o tem, kako je Hrvaška gospodarsko prehitela Slovenijo. Kako imajo višje povprečne plače. Kako je življenje tam boljše. Kako smo mi postali Balkan, oni pa Evropa. Vse lepo in prav. Ampak če je temu res tako, zakaj potem ob sobotah slovenske trgovine ob meji izgledajo kot podružnica Zagreba?

Odgovor ni enostaven, je pa precej banalen. Cene.

Hrvaška ima višji DDV. Hrvaška ima dražjo hrano. Hrvaška ima trgovce, ki so mojstri v dvigovanju cen in posledično mora država določati najvišje cene izdelkov. Hrvaška ima potrošnike, ki so ugotovili, da se jim tudi z boljšim standardom bolj splača narediti izlet čez mejo in napolniti prtljažnik v Sloveniji.

Standard ni samo višina plače. Standard je tudi to, koliko ti na koncu meseca ostane. In koliko plačaš za osnovne stvari. Za hrano. Za čistila. Za izdelke, ki jih kupuješ vsak teden. Mogoče tudi to, da pri njih ni plačane malice, da pri njih ni plačanega prevoza v službo. Da so pokojnine tako nizke, da ko govoriš z domačini, da se ti zasmilijo. Da nimajo ureje dolgotrajne oskrbe in da so v večini primerov prepuščeni lastni iznajdljivosti. Da ne omenjam tega, da pri njih večina “transakcij” poteka z gotovino. Zakaj bi odvajali davek za svojo državo, kajne?

Slovenija ima svoje probleme. Ampak ima tudi precej bolj urejen trg živil, več konkurence in roko na srce manj pogoltne trgovce. Vsaj v primerjavi z južno sosedo. In potem so tukaj še akcije. Slovenske akcije, ki jih Hrvati zelo dobro poznajo. Tako dobro, da včasih bolje kot povprečen Slovenec vedo, kdaj je pralni prašek najcenejši.

Najbolj fascinantno pri vsem skupaj pa je to, da se o tem skoraj ne govori. Kot da je nerodno priznati, da “boljši standard”, ki ga slikajo SdSovci ne pomeni nujno tudi cenejšega življenja. In da višja plača ne pomaga veliko, če te v trgovini olupijo že pri kruhu in mleku.

Zato ni vprašanje, zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah. Pravo vprašanje je, zakaj se še vedno pretvarjamo, da standard meriš samo z eno številko na plačilni listi.

Parkirišča ne lažejo. Vozički tudi ne. Se pa da spretno manipulirati s podatki in vključevati pojme kot so PPP, če se bližajo volitve in če želijo desničarji prikazati stanje v Sloveniji kot katastrofalno. Pa je res?

Objava Zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah, če je njihov standard boljši od našega? originalno objavljena na had blog.

Kdor je v zadnjem letu kupoval v živilskih trgovinah na Hrvaškem, je bil verjetno presenečen nad cenami izdelkov. Cene v Sloveniji niso nizke, ampak na Hrvaškem so še višje, kljub nižjemu standardu in nižji povprečni plači. Odločitev, da potrošniki bojkotirajo živilske trgovine, je obrodila sadove in očitno se bo pri njih nekaj spremenilo. Se lahko tudi pri nas zgodi kaj takšnega?

• Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
• Hotel Haludovo Krk / kako propada nekoč prestižni hotel Haludovo
• Bralcu se zdijo cene na Hrvaškem visoke / zakaj mediji objavljajo takšne informacije

Moj odgovor je preprost. Ne. Ker nam gre še vseeno predobro in ljudje niso pripravljeni iti na ulice oz. zavestno bojkotirati nakupovanje ob petkih, kot so storili potrošniki na Hrvaškem. Po podatkih naj bi se na dan bojkota v blagajne trgovcev steklo skoraj 32.000.000 evrov manj denarja kot sicer. Ni zanemarljivo, kajne?

Ker so se nakazale spremembe, so se odločili, da razširijo svojo akcijo tudi na bencinske servise in konkretno na nekatere izdelke, ki so jim cene začeli v zadnje pol leta “nenormalno” dvigovati.

Država se je odzvala in razširila košarico izdelkov, ki imajo nižje cene, prav tako bodo ti izdelki morali biti na posebnih mestih znotraj trgovine, kar bo omogočalo potrošnikom lažjo prepoznavo. Vendar močno dvomim, da bo to rešilo problem previsokih cen na Hrvaškem. Bolj se nagibam k temu, da bodo potrošniki s svojimi bojkoti spremenili vse skupaj kot pa država.

Sam podpiram takšne akcije iz več razlogov. Ker gre za upor potrošnikov in ne zgolj manipulacijo. Ker se ljudje zavedajo, da so vsi v isti situaciji in le ta ni rožnata. Ker si trgovske verige manejo roke ob maržah, ki jih imajo in ki jih plačajo potrošniki. Predvsem pa za to, ker mi je všeč, da se lahko stvari spremenijo z voljo ljudstva. Če že država ne zna posegati v ta segment, naj se zgodi volja ljudstva.

Še enkrat nazaj v Slovenijo. Cene pri nas so višje kot v Italiji. In marsikdo se odloča, da gre za večje nakupe preko meje. Ker tudi pri nas je podobna situacija. Cene so šle v nebo in trgovski centri rastejo kot gobe po dežju. Kljub temu, da sem precej izven meja Slovenije, še nikjer nisem videl toliko trgovskih centrov na kupu. In to dobesedno v vsaki vasi v Sloveniji. Očitno trgovcem ne gre slabo in mogoče bi bil čas, da pomislijo, da smo potrošniki tisti, ki s svojimi nakupi finaciramo vse skupaj.

Ampak do tam je še dolga pot. Mogoče se lahko kaj naučimo od Hrvatov in stvari začnemo spreminjati. Vendar, kot sem napisal – močno dvomim, da se komu da ukvarjati s tem.

Objava Hrvaški potrošniki in njihov bojkot živilskih trgovin originalno objavljena na had blog.

Lidl je zadnje leto moja pogosta destinacija. Nakupe pri njih opravim hitro, predvsem pa imajo v ponudbi cel kup izdelkov, ki jih ne potrebujem, vendar jih moram imeti. Ob novici, da bodo kupci lahko na blagajnah Lidla vplačevali listke za Loto, Eurojackpot in Vikinglotto, pa se mi je zastavilo preprosto vprašanje. Lidl, kaj vam je tega treba bilo?

• Ko domoglupci od Lidla zahtevajo, da jim vošči vesele božične praznike, saj jim čarobnost praznikov ni dovolj
• Zakaj so ponoči prazna parkirišča pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš?
• Lidl in Hofer – moj pogled par let kasneje

Lidlove prodajalke na blagajnah so hitre. Vedno prehitijo s skeniranjem izdelkov, in ko že plačujem izdelke, jih šele do konca zložim v vrečke. Sicer sem bolj navdušen nad njihovimi “hitrimi” blagajnami, kjer lahko sam skeniram izdelke in jih na koncu plačam.

Ko sedaj v to enačbo vključim še nakup srečk Loterije Slovenije, pa se mi račun malce začne podirati. Namreč to pomeni komplikacije. Čeprav so srečke vnaprej definirane in ne bo mogoče izbirati številk, pa bo vseeno vse skupaj povzročilo “bottleneck”. Prav tako bo mogoče dobitke do 50 eurov vnovčiti na blagajni Lidla, kar pomeni spet dodaten čas.

Ampak vse to so odločitve vodstva Lidla, ki verjetno ve, kakšen je namen dodajanja tega v ponudbo. Sam pa se bom še naprej posluževal “hitrih” blagajn in šel v tiste Lidl trgovine, ki jih imajo.

Škoda. Ker tole je že druga “odločitev,” Lidla, ki mi ni blizu. Prva je bila ukinitev brezplačnega polnjenja električnih vozil – sedaj polnilnice samevajo, infrastruktura pa ni bila zastonj. Namesto da bi bilo polnjenje vezano na število “nakupo” na Lidl Plus zvestobnem klubu, so se raje odločili za zaračunavanje polnjenja. In polnilnice so prazne.

Objava V Lidlu lahko vplačate srečke Loterije Slovenije / Lidl, kaj vam je tega treba bilo? originalno objavljena na had blog.

Vsakič znova, ko grem v trgovino s hrano sem presenečen, ko na koncu pogledam račun. Zneski se mi zdijo precej višji kot so bili še pred par meseci, vendar se niso povišale zgolj cene. Nekateri bolj “prebrisani” proizvajalci so namreč obdržali enake cene, zmanjšali so zgolj težo izdelka. Namesto 500 gramov tako za isto ceno dobite 400 gramov. In če se kaj spoznam na “matematiko” si za isti izdelek dobil 20 odstotkov manj, kar pomeni 25 odstotno podražitev?

• Greva punca v južne kraje / agencija Palma, kje sta vejici?
• Po špecerijo v Italijo / Pesto Genovese z baziliko – 1,67 evra v Italiji in 4,74 evra v Sloveniji
• Vsi bi višje plače, sicer bodo stavkali / ko popustiš enemu, se zgodi efekt snežne kepe

Že pred leti sem opazil, da je Milka svoje 100 gramske čokolade “zmanjšala” na 80 gramske. Cene se niso znižale kot bi pričakoval, ampak so ostale enake. Torej sem doživel 20 odstotno podražitev, pa vendar se to ni poznalo na ceni. Takšna praksa je očitno v tem času postala splošno prisotna in ljudje sploh ne opazimo več tega. Razen, ko kuhaš nekaj po receptu, ki si ga že večkrat uporabil in ugotoviš, da kljub temu, da si kupil “cel zavitek” margarine, da ni dovolj margarine, če želiš slediti receptu.

Ko to ugotoviš tudi pri drugih izdelkih, potem ti postane jasno, da ni pomembna zgolj cena, ampak tudi teža izdelka, predvsem v primerjavi z njegovo težo pred tem. Marsikatero podjetje se je tako namesto dviga cene odločilo za zmanjšanje “gramature” izdelka in v očeh kupca so ostali “pošteni” in niso skočili na vlak podražitev. Pa vendar so ceno izdelka dvignili za 25 odstotkov, kar ni zanemarljivo, kajne?

Objava Cena izdelka se ni spremenila, so pa zmanjšali njegovo težo za 20 odstotkov originalno objavljena na had blog.

Vladni primerjalnik cen za 58.000 evrov je včeraj zagledal luč sveta. Projekt, za katerega sem upal, da bo narejen profesionalno in da bo imel vsaj UX “poštiman v nulo”, ker nagovarja zelo različne ciljne skupine, me je ob prvem pogledu razočaral. Tudi trgovce, ki se sedaj pritožujejo, da zajete cene niso prave in realne. Je kdo slučajno pričakoval drugače?

• Primerjalnik cen izdelkov iz košarice osnovnih življenjskih potrebščin / trenutno najcenejši je TUŠ
• Vavčer turizem in astronomske cene hotelskih sob / ne, hvala
• Višje cene v lokalih in trgovinah po koronavirusu
• Cena pijače iz hladilnika v trgovini v Italiji 1 evro / cena neohlajene pijače 0,70 evra

Ideja vlade je bila dobra. Realizacija vse prej kot to. Tudi manipuliranje trgovcev s cenami – akcije in vse ostalo, je pač del njihove poslovne logike, ki jo seveda drago plačujemo kupci v njihovih trgovinah.

Primerjalnik cen ima ogromno napako – med seboj primerja neprimerljive izdelke, kljub temu, da v nekaterih trgovinah obstajajo cenejši izdelki kot so tisti, ki so jih med seboj primerjali. Posledično to pomeni, da so rezultati takšnega primerjalnika neuporabni. Ja, težko je primerjati jabolka in hruške, kar se pač dogaja v tem primerjalniku. Če pač ni jabolj, ne moreš vzeti hrušk in če ne prodajajo vsi iste blagovne znamke, bi bilo potrebno delati primerjavo na podlagi deklaracije živila. Ampak to ne bi stalo 58.000, ampak 580.000 evrov – zaprmej.

Že ko sem pred mesecem dni pisal o primerjalniku cen, ki ga je čez noč postavilo podjetje CNJ, mi je postalo jasno, da se ta zgodba ne bo končala dobro. Zakaj? Ker trgovcem pač ni v interesu, da se ve kdo je najcenejši na trgu in kdo najdražji. Naj ljudje živijo v občutku, da kjer kupujejo, da je za njih najcenejše, čeprav je to še daleč od resnice. Na koncu se je podjetje CNJ odločilo, da projekt ugasne, saj so obtožbe in grožnje letele na njih z vseh strani. Nič novega in nič presenetljivega. Tudi s tem vladnim primerjalnikom cen je enako – s tem, da trgovcem mediji dajejo možnost, da pizdijo nad tem, saj so njihov velik oglaševalec …

Ko je pri košarici izdelkov, ki služijo za primerjavo tudi 10 evrov razlike med najdražjim in najcenejšim ponudnikom, bi moralo biti potrošnikom jasno, da nas “lupijo kot banane”.  In tudi to, da primerjalnik cen ni prava rešitev, ampak bi morala biti rešitev precej bolj preprosta – naj na vsak izdelek napišejo kakšna je marža trgovca in bo kmalu vsakomu jasno kako se kreira cena v trgovini. Če bi k temu dodali še znesek, ki ga prejme proizvajalec in vsi vmes, bi bila itak čista zmaga in potem bi nam postalo jasno, da smo državljano zgolj potrošna roba za trgovce.

Aja, škoda, ker se iz primerjalnika cen ne znajdem, pa sem do sedaj imel občutek, da sem računalniško pismen. Kako se naj iz tega znajdejo starejši uporabniki, pa mi niti pod razno ni jasno. Škoda, ker 58.000 evrov ni tako zanemarljiv znesek, da bi si lahko privoščili takšen produkt.

Objava Dobili smo vladni primerjalnik cen osnovnih živil / trgovci se že pritožujejo, uporabnikom pa ne prinaša koristi originalno objavljena na had blog.

Vlada je že pred časom zaprla cvetličarne in vrtnarije oz. v njih lahko kupci le prevzamejo naročeno. Veliko cvetličarn in vrtnarij je v tem času za vedno zaprlo svoja vrata zaradi razmer. Medtem pa lahko v različnih trgovinah kupci brez težav kupujejo rezano cvetje in lončnice. Tam pač ni virusa, medtem ko v cvetličarnah in vrtnarijah očitno je.

• Zelenec (Lacerta viridis) na obisku
• Jelko Kacin pred tiskovno konferenco / pejmo se mal hecat
• Vlada predstavila “načrt cepljenja” / ali je res tako težko pripraviti koncizen načrt cepljenja proti Covid-19

To, da so ukrepi vlade precej shizofreni je v tem času postalo jasno vsem. Pa ne gre samo za cvetličarne in trgovine. Podobno je tudi pri knjigarnah, ki so zaprte. Medtem pa lahko v trgovinah mirno brskate po knjigah in jih tudi kupujete.

Po drugi strani pa imamo cvetličarne in vrtnarije po Sloveniji zaprte* ozrioma lahko kupci le prevzamejo naročeno.

*no, nekatere so dejansko zaprle for good, številne še bodo. /⁦@vladaRS⁩ pic.twitter.com/t0nUGpx0TA

— Maruša (@russhie) January 14, 2021

Zakaj ima vlada dvojna merila pri določenih stvareh? Medtem, ko že tri mesece ne morem kupiti v svoji občini spodnjih hlač, nogavic in zimskih čevljev in so v trgovinah ti oddelki zaprti, pri rožah in pri knjigah temu ni tako.

Ali gre zgolj za to, da imajo nekatere panoge močnejše lobiste, ali pa dejansko vlada ne ve kaj sprejema in kakšno škodo povzroča določenih panogam?! V cvetličarnah in vrtnarijah zagotovo ni toliko obiskovalcev, kot jih je v navadnih trgovinah in posledično ne ogrožajo zdravstvenega stanja v Sloveniji.

Torej gre za nekaj drugega.

Ali rože prenašajo Covid-19? Očitno ne, kajti sicer ne bi bile na voljo v trgovinah po Sloveniji. Verjetno ni nikomur jasno, ampak to je tudi namen odlokov vlade. Da ljudje nič več ničesar ne razumejo.

Ali se zavedamo, da že tri mesece živimo s policijsko uro?

Objava Cvetličarne in vrtnarije so v Sloveniji zaprte, v trgovinah pa lahko kupci kupujejo rože in lončnice originalno objavljena na had blog.

Domoljupci so postali že preveč prozorni. Ta vikend so po celi Sloveniji videvali ljudi, ki so bili v nakupovalnih središčih, v mestih, pred bloki …. brez mask in brez razdalje. No, seveda gre za precej zanimivo taktiko, da bodo lahko naslednji teden za številne smrti slabe rezultate krivili Ustavno sodišče in medije, ki so poročali o odločitvi Ustavnega sodišča. Je pa še nekaj zanimivega pri teh domoljupcih – nihče ni objavil niti ene fotografije “množičnega kršenja” odlokov – če bi bilo karkoli res, bi oni to počeli z navečjim veseljem.

• Ukrepi sicer ne delujejo, ampak kriva so zasebna druženja / 1199 mrtvih do sedaj
• Martinovanja so kriva za porast okuženih s Covid-19, je včeraj izjavil Jelko Kacin
• Kljub zaostrovanju ukrepov se število okuženih ne zmanjšuje / kdo bo kriv za to?
• Vlada ni bila pripravljena na 2. val Covid-19 zato krivdo vali na medije in državljane #OstaniDoma
• Leta 2020 otroku ne morete kupiti zimske obutve v trgovini zaradi Covid-19 odloka

Recept za poskus diskreditacije v Sloveniji je preprost. Nekdo napiše nekaj in potem mu sledijo še vsi ostali. Začel je Mitja Iršič, uslužbenec ministrstva za kulturo, ki je v prvem valu fotografiral ljudi brez mask in to tudi objavljal. Sedaj, ker pač nima takšnih fotografij je pač poskusil s tvitom.

Hura, epidemije je konec! Danes cel kup ljudi brez maske (nekaj takšnih celo V TRGOVINI – nihče preverjal na vhodu). Pred trgovinami, bencinskimi in quick-service kavarnami vesele družbe debatirajo o Billu Gatesu in Potrču.

Odločba US je dosegla TOČNO to kar sem pričakoval.

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) December 5, 2020

Na srečo so se odzvali v Lidlu, kjer je dotična zgoraj omenjena oseba trdila, da se ljudje ne držijo odlokov.

Spoštovani,
v naših trgovinah so maske obvezne tako za kupce kot zaposlene. Povečini se zapovedanih ukrepov držijo vsi kupci in večjih težav ne zaznavamo. Prav tako omejujemo število kupcev v trgovinah, redno razkužujemo vozičke in izvajamo še številne druge ukrepe za (1)

— Lidl Slovenija (@LidlSLO) December 6, 2020

Seveda je temu sledil še cel kup ostalih domoljupcev, ki poskušajo tako s prstom vnaprej pokazati na krivca za slabe razmere, ki kažejo na nesposobnost vlade s svojimi ukrepi proti Covid-19 in prepričan sem, da bo naslednji teden glavni krivec Ustavno sodišče in ljudje, ki so poslušali poročanje medijev o njihovi odločitvi.

Verjetno zato odločitve Ustavnega sodišča niso objavili na Nova24, kot tudi niso objavili informaciji o gay orgijah v Bruslju. So pač prvi v službi resnice – ampak zgolj in samo njihove.

No, danes zunaj vidim, da je senzacionalno poročanje, da “ukrepi ne veljajo” očitno res imelo učinek 😳. V Celju povsod polno folka brez mask.

— Rok Novak (@Rok_Novak) December 6, 2020

Enako pri nas včeraj pravi veseli december, pa so me vsi obtožili, da lažem. Očitno obstaja močna politična agenda, da se odločitvi US ne pripisuje kakšnih posebnih učinkov. https://t.co/t8dTDigcWt

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) December 6, 2020

Danes v trgovskem središču na Gorenjskem – vsak drugi nosi masko na način, da gleda nos ven. Distanca, kaj je že to? Razkuževanje rok? Aaa? Po samo dveh dneh čisti razpad sistema. Kot bi rekel kolega, zadeva je ocvrta. Gremo v scenarij kar bo pa bo.

— Liberalec (@Liberalec2) December 5, 2020

Gledam slike letošnjih novoletnih okrasitev v nekaj občinah. Folk na slikah povsod brez mask. Lahko bi poleg objavili datum dogodkov, da ljudi s slabim srcem ne bi skrbelo.

— S.O.S. 🎯 (@kriznimenedzer) December 6, 2020

Če se želiš okužiti z covidom greš danes samo v kak nakupovalni center. Ljudje brez mask ali pod nosom, nobene varnostne razdalje, gužva pa taka kot da deliji zastonj. Predatavljajte si, da so odprte neživilske trgovine. @vladaRS @JJansaSDS @tomazgantar @NIJZ_pr

— Kaya (@Katya33131817) December 5, 2020

Sedaj je povsem jasno kdo bo kriv naslednji teden za številne smrti. Mi je pa zanimivo, da sam ne opažam tega vzorca, ki ga opažajo domoljupci. Ravno obratno. Ljudje stojijo na dežju in snegu zunaj pred trgovinami z maskami na obrazu in z varnostno razdaljo, ki je precej večja od 2 metrov.

Mi je pa nekaj drugega v teh dneh padlo v oči. Trgovine omejijo število ljudi, ki jih spustijo vanje. Če so te trgovine v trgovskih centrih pa to pomeni, da ljudje čakajo v vrsti pred trgovino v zaprtem prostoru. Ja, točno to. Je kdo pomislil na to, da ni razlike ali je več ljudi v trgovini med policami ali pa stojijo v zaprtem prostoru pred samo trgovino? Ali pa je pač Covid-19 res tako pameten, da napada samo med policami v trgovinah?

Objava Zakaj so domoljupci ta vikend povsod videli ljudi brez mask? Da bodo naslednji teden lahko krivili Ustavno sodišče in medije za številne smrti originalno objavljena na had blog.

Z 72 glasovi za in 13 proti so včeraj v državnem zboru sprejeli novelo zakona o trgovini, ki določa, da bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Izjema bodo prodajalne na bencinskih servisih, bolnišnicah in manjše prodajalne, v katerih bodo stregli lastniki s pomočjo upokojencev in študentov.

• Trgovine že to nedeljo znova odprte, ker je vlada odpravila prepoved
• Vlada predloga za zaprtje trgovin ob nedeljah ne podpira / leta 2003 so razpisali referendum na to temo
• Višje cene v lokalih in trgovinah po koronavirusu

Leta 2003 je sedanja vlada razpisala referendum na temo zaprtja trgovin ob nedeljah. Tokrat pa vlada ni podpirala tega predloga in so se skupaj s Trgovinsko zbornico trudili, da ne bi prišlo do sprejetja te novele. Oni bi sedaj imeli socialni dialog z vsemi deležniki.

Mojih pet centov na to temo. Pač ne bomo šli ob nedeljah v trgovino. Bomo šli kakšen drug dan in kupili izdelke še za nedeljo. Volk sit, koza cela. Predvsem pa dvomim, da bo zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah tako padel promet, da bi morali odpuščati trgovce – iz preprostega razloga dvomim – tudi v času korona krize so bile trgovine zaprte ob nedeljah. Pa se mi zdi, da nas je večina preživela tudi to.

Sam ne hodim v trgovine ob nedeljah. Jih raje izkoristim za kaj bolj pametnega in koristnega. In to možnost bodo sedaj imeli tudi zaposleni. Ali se jim bo to poznalo pri plačah? Verjetno! Ampak ni vedno vse v plači, kajne? Včasih šteje tudi družina in čas, ki ga imaš lahko zase.

Objava Trgovine bodo ob nedeljah in praznikih zaprte so včeraj odločili v državnem zboru originalno objavljena na had blog.

Včeraj je vlada odpravila prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dne. Da, prav ste prebrali. Vlada, ki je trgovcem v vmesnem času prepovedala obratovanje trgovin ob nedeljah, se je sedaj odločila, da bo to spremenila. In je spremenila. Že v nedeljo boste lahko šli v trgovine in nakupovali do onemoglosti.

• Višje cene v lokalih in trgovinah po koronavirusu
• Vlada predloga za zaprtje trgovin ob nedeljah ne podpira / leta 2003 so razpisali referendum na to temo
• Ko strah pred koronavirusom preraste v psihozo in ljudje brezglavo nakupujejo v trgovinah

Zanimivo je, da so se za to potezo odločili sedaj, ko so pred dvema tednoma v Državnem zboru obravnavali predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah. Ker je bil sprejet amandma, so tretje branje zakona prestavili na jesen.

Glede na to, da smo se v vsem tem vmesnem času že navadili, da so trgovine zaprte ob nedeljah, se mi zda ta odprava ukrepa povsem nesmiselna in ima zopet samo en namen – da zmede ljudi, predvsem pa, da vlada pokaže, da je alfa in omega in da oni odločajo o vsem.

Jaz sem se navadil, da ne hodim v trgovine ob nedeljah. In tega se bom še naprej držal. Če mi nekaj prepovejo, potem pa se odločijo, da prepoved ukinejo, ker imajo svoje interese (verjetno stoji za tem GZS, ki bo sedaj dala vladi mir o neuspešnosti reševanja gospodarstva), potem se mi zdi to precej nespametna poteza. Ampak vlada že ve, kajne? Kdo sem jaz, da bi dvomil o njenih ukrepih?!

Objava Trgovine že to nedeljo znova odprte, ker je vlada odpravila prepoved originalno objavljena na had blog.