Petek, dan za Odprto kuhno na Pogačarjevem trgu. Lepo čakam v vrsti, da bi lahko parkiral pri tržnici, ker je bilo parkirišče ob Ljubljanici (ne vem kater nasip je to!) polno. Šalim se z mestnimi redarji, ki stojijo tam in usmerjajo vozila, ki kot jaz iščejo parkirišče čim bližje tržnici – ja, tam ob strani je mogoče parkirati za pol ure – brezplačno! Ko vidim, da se dve osebi spravita v BMW s CD registrskimi oznakami, mi redar dovoli, da zapeljem naprej. Ker je bilo vozilo obrnjeno v mojo smer, sem počakal malce dlje stran, da je lahko zapeljal mimo mene. In ko je peljal mimo mene BMW, je šel po skrajni levi strani mimo kombi.

Ok, se mu pač mudi, jaz pa sem že čakal in lahko počakam. Ko BMW odpelje iz parkirišča (modra cona) in se jaz poskušam pomakniti na parkirno mesto, ki je bilo prazno, voznik kombija prestavi v vzvratno prestavo in porine nazaj. Ker mi ni bilo povsem jasno, kaj ima namen narediti, sem se ustavil in počakal. Ko sem videl, da se je odločil, da bo parkiral na mestu, ki sem ga čakal, sem stopil iz vozila in v zelo prijaznem tonu vprašal voznika:

“Oprostite, ampak na tole parkirno mesto sem jaz čakal! Se vam zdi vaše početje ok?”

Steklene oči in široko razprte ustnice, ki so me gledale skozi na pol priprto okno kombija so mi zasikale nazaj:

“A hočeš da te prefukam? Spoki se!”

Ker po naravi nisem nasilnež, vendar poskušam stvari rešiti s pogovorom, sem poskušal z umirjenim tonom nadaljevati:

“Torej je vseeno, če nekdo čaka, ker pač vi vozite kombi in imate večje vozilo, kot ga imam jaz, lahko počnete kar želite?”

Odgovor, ki sem ga dobil nazaj je bil presunljiv celo zame:

“Prefuku te bom, ker si peder! Spoki!”  in začne tuliti ven iz avta “Odpeljite tega pedra stran od mene!”

Par mimoidočih je obstalo in poslušalo njegovo tuljenje, ko mi je vmes navrgel:

“Če ne bi bil tak peder, bi zdajle že lahko parkiral zadaj. Ker si pa peder, pa ne boš!”

Skočil je iz kombija in odbrzel k zadnjim vratom in iz njega začel jemati stvari. Ker se zavedam, da se na tak nivo ne morem spustiti, ker nimam niti najmanjše možnosti da bi lahko karkoli naredil, sem vzel telefon in slikal pogumnega voznika kombija z NM registrsko. V tistem se je sprostilo drugo parkirno mesto in sem videl, da mi ga redar varuje.

Vprašal sem redarja, kaj lahko storim, če ti nekdo grozi in mi je dejal, da lahko podam ovadbo na policijo. Ker to pomeni potem sodne obravnave in vse ostalo, sem se odločil, da preskočim ta del. Dovolj je slika in dovolj je objava – mogoče pa vseeno kdo prepozna tega gospoda, ki je tako pogumen in ki lahko grozi vsakomur.

Sam sem bil kasneje, še par minut precej pretresen, saj nisem navajen, da obstajajo dejansko takšni ljudje, ki bi te prefukali in ki te ozmerjajo s pedrom. Nisem nasilen in ne verjamem, da se karkoli lahko reši z nasiljem. Če bi mi rekel, da se mu pač mudi, bi razumel. Ampak njegov napad ni bil najboljša obramba. In grožnje s tem, da me bo nekdo prefukal, mi res niso všeč!

p.s.: mogoče pa je z besedo “prefuku” mislil kaj drugega, pa samo jaz nisem razumel?

Objava Prefuku te bom, ker si peder originalno objavljena na had blog.

Pošta, ki jo imamo na Izlakah in katere “obiskovalec” sem manj kot enkrat mesečno kaže povsem drugačno podobo, kot jo kaže poslovalnica PS v Šiški. In lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem vstopil vanjo in sem bil za trenutek povsem prepričan da sem zgrešil vrata in sem pristal na tržnici – bazarju.

Najprej sem mislil napisati, da so poslovalnice Pošte Slovenije podobne Baščaršiji, pa vendar bi jim naredil krivico. Baščaršija je precej lepša kot pa prostori Pošte.

Razumem, da je treba iti v korak s časom, vendar tudi za to je včasih potrebno vsaj malce okusa. Tako pa so na enem mestu razstavljene sveče, dežniki, igrače, knjige, revije, reklamni napisi, tablice, ovitki za telefone, dodatki za telefone, papir za zavijanje, pisarniški pripomočki, ….. (vstavi po potrebi).
Res je, nikjer nisem opazil kruha, bureka in lokomotive Slovenskih železnic (to jim lahko štejem za pozitivno)! In če me spomin ne vara, je nekje v kotu tudi prostor za TopShop izdelke (če se motim, naj me kdo popravi).

Pošta, kraj kamor sem v otroštvu zahajal z babico in z užitkom, ker sem lahko gledal znamke in opazoval kako se plačujejo položnice in dviga denar, se je povsem spremenila. Sprejemanje pošiljk je postalo obstranska dejavnost in vse temelji le še na prodaji ostalega asortimana, ki ga “trgovski potniki” pustijo pri njih. Če stranke nimajo prostora da bi se obrnile v poslovalnica, pa je seveda to zgolj njihov problem.

Se samo meni dozdeva da so poslovalnice Pošte malce čudne?

Objava Pošta Slovenije se spreminja v tržnico – bazar originalno objavljena na had blog.

Civilna iniciativa, ki je proti gradnji parkirne garaže pod tržnico je včeraj pokazala svojo “moč” in “veličino”.
Skupina ljudi, ki imajo očitno v življenju preveč časa, se je namreč odločila, da bodo za vsako ceno preprečili gradnjo garaž pod tržnico. Na prvi pogled bi dejal, da so bili to ljudje, ki niti ne potrebujejo več parkirnih garaž, kajti svoje so že odvozili! (upam, da ne bo kdo napačno razumel tega stavka!)
Svojo pobudo obrazložijo s tem, da se bodo dela, če bo prišlo do razkopavanja in gradnje garaž pod tržnico, zavlekla in da bodo imeli arheologi polne roke dela in bodo oni morali biti brez tržnice!
Ok, razumem oba aspekta. Pomanjkanje parkirnih mest v Ljubljani in pa ohranjevanje kulturne dediščine, kar tržnica zagotovo je! Vendar s takšnim nastopom civilne iniciative, kot je bil včerajšnji, ko se je njihov predstavnik skoraj stepel s pripadnikom nasprotnega pola, pa na žlost ne pelje daleč. Mogoče bi bilo vseeno precej boljše, da bi najprej v svojih vrstah razčistili kako bodo nastopali in kaj bodo zagovarjali, da ne bi prihajalo do podobnih ekscesov!

p.s.: ali bi ljudje iz iniciative razmišljali drugače, če bi bili mlajši in bi si lastili osebna vozila, katera ne bi imeli možnost nikjer parkirati?

p.p.s.: zakaj so lahko v Firencah, ki so prav tako staro mesto z bogato kulturno dediščino, garažne hiše pod zemljo, prav v središču mesta?

Objava Tržnice ne damo originalno objavljena na had blog.