Nisem ljubitelj Star Trek filmov, ali karkoli povezanega z njimi. V bistvu sem popoln laik na tem področju in zato rajši preberem komentar nekoga, ki se na to spozna – Robert L. Tuva je napisal kratko recenzijo enajstega, ničtega filma Zvezdnih stez – z naslovom Star Trek XI/Zero.

In ravno zato sem bil presenečen, ko sem videl “te stvore” na Times Squareu.

Klik na fotografijo za ostale fotografije

Objava Star Trek miting na Times Squareu originalno objavljena na had blog.

Dimitrij Rupel, ki ga je Borut Pahor odslovil, se ne da. Še vedno brca. Posledično ga spremljajo tudi blogerji:

Vse ima svoje meje, mar tudi Rupel?? – swislar

He’s in. He’s out. He’s in… – Pengovsky

Facebook skupina – Skupaj proti Dimitriju Ruplu ima trenutno že 18,388 članov!

Objava Dimitrij Rupel na blogih originalno objavljena na had blog.

O spletnem servisu Alexa sem pisal že večkrat:

Alexa
had blog med Slovenia – Alexa Top 100 Sites
Statistika spletnih strani strank preko Alexe
Primerjava spletnih strani

Tokrat pa je za zapis “kriv” Bojan Požr, ki je v članku Kdo bo prevzel STA? zapisal:

(samo za primerjavo: po relevantnih podatkih ameriškega podjetja Alexa.com, ki meri obiskanost spletnih portalov, je branost portala Mladina.si za skoraj 40 odstotkov manjša od Požreporta, Mladino.si pa je za malenkost prehitel celo portal Vest.si, ki mu nekateri sicer pravijo tudi Mladina na spletu)

In seveda moram pristaviti svojo “skledico”.
Had.si has a traffic rank of: 87,277
Pozareport.si has a traffic rank of: 97,065
Vest.si has a traffic rank of: 176,644
Mladina.si has a traffic rank of: 178,853

“One man band”, oz. jaz imam boljšo obiskanost od portalov, ki jih ustvarja cel kup ljudi in v katere se “vlaga” precej oglaševalskega denarja. Se zgodi, mar ne! Priznam, da mi je včeraj Bojan Požr z zgornjim delom zapisa polepšal dan in to zelo!

p.s.: da ne bo pomote. Alexa deluje po povsem svojem principu, ki ne odraž dejanske obiskanosti spletnih mest, ampak prikaže približne podatke, ki pa so vseeno precej dobri za orientacijo koliko obiska kdo dnevno “posteže”.

Objava Alexa – had.si – pozareport.si – vest.si – mladina.si originalno objavljena na had blog.

Včerajšnje spletne urice so imele naslov Internetno, držvljansko – novo novinarstvo?
Napovedani so bili: moderator Simon Ručigaj, Jani Sever, odgovorni urednik Vest.si, Gregor Fras, odgovorni urednik Blogorole in Lenart J. Kučič, novinar Dela. Kakopak ni manjkal niti Domen Savič, vendar ne bom tega zapisa posvetil njegovim izjavam in monologom, kajti vsi, ki so bili prisotni, ali si bodo ogledali posnetek okrogle mize, bodo vedeli za kaj se gre..

In sedaj k najpomembnejšem zaključku včerajšnjega dne. Po dolgem času, neštetih zapisih in pogovorih, ki smo jih bili deležni v blogosferi (ki btw sploh ne obstaja! in pri dejstvu da so blogi razpršeni forumi) je Jani Sever odkril celotno bistvo blogov:

Blogi so podobni punku! V punku je obstajal cel kup smeri: anarho punk, hardcore, pop punk, oi!, skate punk, nazi punk, post punk, glam punk… Glasba je bila hitra, počasna, brez ritma, z ritmom… Nekateri so fušali, drugi so igrali tehnično dovršeno… Bili so alternativa, ki je spreminjala svet in se je z leti spreminjala..

Vse to velja tudi za bloge. Neskončno odprtih možnosti za vsakega posameznika.

Ampak zanimivo vprašanje je na to tezo imel Lenart J. Kučič, ko je omenil Malcolma McLarena in Vivienne Westwood, ki sta iz punka naredila mainstream..
In seveda je sledilo še vprašanje, kje so sedaj blogi? Je to že Green Day faza?

Objava Kaj so blogi? Blogi so kot punk! originalno objavljena na had blog.

Liffe v medijih – Andrej Košak

Vučko in LIFFe – Matevž Luzar

Moj Liffe se je začel z molkom – iMitja

Začel se je Liffe – Ateistek

ITAK filmfest na LIFFe – posnemi svoj film z mobilcem – Moblog

Liffe – MaryLand

Objava had priporoča branje blog zapisov – Liffe originalno objavljena na had blog.

Flash mob je družbeni eksperiment, ko se zbere večja skupina ljudi na javnem mestu, uprizori hiter performans in nato izgine.
In ravno tak flash mob se je včeraj zgodil pred Namo, ko je skupina ljudi, ki se je med seboj povezala preko Facebooka in izkoristila socialno omrežje za medsebojno komunikacijo, friznila na semaforju in tako nepremično stala tam en interval. Ljudem v avtih ni bilo nič jasno, kot tudi pešcem, ki so se povsem po naključju našli tam.
Akcijo so posneli na Dnevniku in Vest.si.

In če grem v spominu več kot 15 let nazaj, smo taisto stvar kot srednješolci počeli na raznih sejmih. Sejem elektronike je bil takrat zelo dobro obiskan in možnosti za “nateg” je bilo veliko. Par primerov, ki smo jih takrat naredili:
Na tla smo položili vžigalnik in več kot deset nas je naenkrat s prstom kazalo vanj. Mimoidoči so se ustavljali in pametovali kaj se dogaja. Tudi varnostnike so klicali, ker so bili prepričani da je bomba.
Ene par se nas je med hojo po hali naenkrat ustavilo (zamrznilo) in vsi smo nepremično gledali v strop. Drugi obiskovalci so se zaletavali v nas in seveda začeli s pogledom iskati ptice ali kaj podobnega.
Na tla smo narisali ribo in se postavili okrog nje. In ko je nekdo želel stopiti nanjo, smo vsi v en glas zavpili NEEEE.

Precej manj udarne ideje, kot je bila včerajšnja, ampak že takrat so nas nekateri imeli za čudne. No, takrat še ni nihče vedel, da se temu reče Flash mob.

Objava Flash mob pred Namo originalno objavljena na had blog.

Matevž Luzar, AGRFT-jevec, bivši študent teologije, režiser, scenarist, bloger, twitteraš….
Eden redkih domačih režiserjev, ki pobira nagrade na vseh festivalih po svetu, pa vendar se o njem ne piše, niti ne ve veliko.
Prebivalec Zagorja in skoraj moj sosed, čeprav sem to odkril šele pred nedavnim. Prav tako pa tudi ponosen očka in prijeten sogovornik.

Vsi imamo v otroštvu želje in sanje, kaj bomo ko bomo veliki. So bile tvoje sanje film, ali pa je prišlo do tega šele kasneje v življenju?

Film imam rad odkar pomnim. Film je mogoče moj najbolj oddaljen spomin, ampak šele v srednji šoli sem prvič pomislil, da bi mogoče pa lahko tudi kaj posnel. In tako sem prvič tudi začel snemati amaterske filme; jaz sem snemal, sošolci so pa igrali. V momentu, ko sem prvi film zmontiral, sem vedel, da je to tisto, kar hočem početi v življenju. Film.

Preden si začel študirati na AGRFT-ju, si bil na teologiji. Želja po znanju, naključje ali kaj tretjega.

Na teologijo me je zaneslo, ker prvič nisem bil sprejet na AGRFT. In zakaj laična teologija in ne kaj drugega? Preprosto zato, ker me je zanimala filozofija, sociologija, psihologija. Študij, ki ti lahko ponudi veliko, če si znaš vzeti. Ta tri leta teologije so mi res dala veliko. Začel sem drugače gledati na življenje in tudi na film. Študij je bil priprava za film. Nezavedno seveda. In, ko sem bil tretjič končno sprejet na AGRFT sem za vedno zapustil teološke vode.

V zadnjem času si pobral s svojim filmom Vučko nagrade na festivalu v Montpellierju, St. Petersburgu, Lodzu, Locarnu in seveda ne morem mimo Akademske Prešernove nagrade 2007, me zanima kako se ti je spremenilo življenje v tem času.
So ti odprta vsa vrata? Te vabijo na »pasje procesije«, otvoritve in vse podobne družbne dogodke?

Hehe. Vse te nagrade so mi prinesle ravno tisto, kar sem si želel. To je nekakšna potrditev, da gledalci razumejo film in da jim je všeč. Od Los Angelesa do St. Petersburga. Vesel sem, da film presega jezično bariero in da vsi razumejo zgodbo, ki sem jo hotel povedati. Glede prireditev se pa ni nič spremenilo. Še vedno nisem dobil nobenega vabila za kakšen družben dogodek in tudi ne morem reči, da to kaj pogrešam. Všeč mi je moj mir. Naj film potuje in nagovarja gledalce.

Pred pol leta si bil nominiran za študentskega oskarja, v meki filmske industrije. Glede na to, da si bil tam edini Slovenec, kakšni so bili tvoji občutki?

Ja, nominacija je bila res velika stvar. Ne samo zame, ampak tudi za AGRFT in mislim, da tudi za slovenski film. Videli smo, da je vse možno, ampak pomembno je samo delo. Pomemben je film. Ne egotrip, ampak dober film. Moram pa reči, da sama nominacija ni edina takšna nagrada. Študenti režije, smo v zadnjih 3 letih pobrali več kot 30 mednarodnih nagrad na večjih festivalih in imam občutek, da prihaja nek nov veter.

Vučko – malce starejši se ga spominjamo iz Sarajeva, kjer je bil uradna maskota OI. In v tvojem filmu, ki ni tipičen slovenski film, ki bi bil sam sebi namenjen in tako arty, da ga preprosti ljudje ne bi razumeli, ima Vučko glavno vlogo.
Je to dvoje med seboj povezano? Igranje na čustva in odlična vsebina, ki da marsikomu misliti?

Film je zame timsko delo in samo tako lahko nastane dober film. Eden sam ne more narediti dobrega filma. Kot prvo mislim, da film mora imeti dober scenarij (dobro zgodbo), kar je temelj za nadaljno delo. Ni pa seveda pri filmu samo dobra zgodba. Je še dobra igra, fotografija, scenografija, kostumografija, glasba, produkcija in seveda še veliko drugega. In vsak sodelavec lahko pri snemanju filma prispeva veliko, da film počasi dobiva pravo obliko. Moram reči, da sem imel super ekipo, brez katere ne bi mogel narediti takšnega filma.

Slovenski film. V zadnjih letih so določeni ljudje spremenili določene stvar in se je posnelo precej malo (skoraj nič) domačih filmov. Kakšno je mnenje nekoga, ki je sam močno vpet v to okolje. Kaj bi se moralo spremeniti?

Končno bi morali dobiti pravo filmsko politiko. Film je pomenben del vsake novodobne družbe. Kadar me kdo vpraša o problemih slovenskega filma, sem v bistvu žlosten. Toliko let je minilo, mi pa še vedno nimamo urejene filmske politike. Je pa res, da tako slabo, kot zadnja štiri leta, ni bilo še nikoli. Upanje umre zadnje in upam, da se bomo čez par let pogovarjali o slovenskih filmskih uspehih in ne slabi (ali nikakršni) filmski politiki.

Glede na to, da si ljudje želijo postati filmski igralci, ker to vidijo na TV, me zanima, če imaš kakšen nasvet za njih. Je filmski kruh (tako za kamero, kot pred njo) lahek, ali težk?

Nasvet: Verjemi v to, kar si želiš in se bo uresničilo. Trdo delo in vse je mogoče. Sky is the limit.

Kako si, glede na to, da si zaposlen z veliko projekti, urediš svoj čas. Ali ti ga kaj ostane za družino in »socialno življenje«

Se mi zdi, da je to največja umetnost. To je slalom, med večimi ljubeznimi. Na eni strani film in na drugi družina. Potem pa ostalo. Vse se da, če se le hoče.

Ko je Matevž Luzar žlosten, kaj ponavadi naredi v takšnem primeru?

Ne bi vedel. Sigurno gledam filme. To največkrat počnem, ko nič ne počnem.

Objava Had intervju – Matevž Luzar originalno objavljena na had blog.

Rad imam zmagovalce. In tudi danes, ko sem šel na volitve – vzporedne volitve, ki so bile v Ljubljani, sem volil za Baracka Obamo, ki je na koncu zmagal:

Zmagovalec vzporednih volitev – 109 volivcev 10 glasov McShit 96 glasov zmagovalec Obama 1 glas Paris Hilton http://twitpic.com/jydl

Kdor me spremlja preko Twitterja, je lahko sledil “poročanju v živo”.

Imel sem prijetno blogersko družbo: Nina, Tamara, Robert, manjkal pa je Matevž . Na koncu je novinarka Vala202 Petra Kovič naredila še intervju z Robertom.

p.s. fotografije so posnete s telefonom in temu primerna je kvaliteta..

Objava Novi predsednik ZDA je Barack Obama – volil sem zanj originalno objavljena na had blog.

Najljubši film mojega otroštva – Alex van der Volk

Popolni album? – nj0k

Roman v 30 dneh! – Matevž Luzar

Zdravilo za vse bolezni – Pris

Image Stabilizer by Canon – Kamenko

agnello quattro – kruh&vino

Digitalrailroad.net will shut down in next 24 hours? – B5

Sarah Palin Striptease Video – kdoteje.be

Kdaj si pa ti nazadnje koga linkal???!!!

Objava had priporoča branje blog zapisov originalno objavljena na had blog.

Peticija vodstvu RTV Slovenija – Vrnite nam reporterja Surlo

Jaz sem jo podpisal! Pa ti?

Objava Vrnite nam reporterja Surlo originalno objavljena na had blog.