Ker mi mail noče poslat fotk, organizator #wwwp piknika pa si jih želi, je tole najboljši način, da zdajle pride do njih.

S ponosom predstavljam – Vini – the drummer :), da o vseh njegovih drugih glasbenih sposobnostih niti ne govorim – v bistvu na saksafonu ga res še nisem videl?! Mogoče pa se motim!

Objava Vini – the drummer originalno objavljena na had blog.

Ali En, tako se je imenoval v tistih časih, ko je s svojim albumom Leva scena, na katerem so bili komadi Leva Scena, Stremetzsky, V Mestu Nekaj Dogaja, Sirni & Mesni, popolnoma razburkal domačo sceno. To mu je uspelo predvsem s komadom Leva Scena, kjer je med drugim zapisal:

Kakšna je ta scena kakšen je ta folk? debilna je ta scena in neumen je ta folk! Kakšna je ta scena kakšen je ta folk? debilna je ta scena in brezvezen je ta folk!
Leva scena je večja kot najprej izgleda zmeraj več je tega dreka in neumnega goveda. En muskonter prav izstopa, za mene je debil, ljudje pa mu pravijo slovenskega naroda sin.
Svoj največji hit je naredu že pred dvajsetimi leti, a še zmeraj ga špila in si misli “vsi so kmeti”. V resnici je kmet on, naj se vrže čez balkon, če bo sreča zlom si vrat, ti zafukan idiot moron. A on misli da noben ne šteka drugega od rock’n’rola se drži ga kakor klop toplokrvnega vola.

Postavil je temelje, na katerih se je kasneje gradil domač hiphop, oz. rap.. In v tistih časih, ko še ni bilo zgoščenk je bilo to verjetno daleč najbolj “razmnoževana” kaseta. No, vsaj v naših krajih.

Ampak sedaj k zanimivejšemu delu, na katerega me je včeraj med lovljenjem medvedov, opozoril Vini. Namreč Ali En ob 15. obletnici pripravlja koncert, s katerim bo obeležil to “prelomnico”.

15 let sicer ni 20, kot jih je očital Tomažu Domicelju v komadu Leva scena, je pa precej blizu. In definitivno je komad Leva scena postal ponarodel. Torej, če bo zaigral ta komad na tem koncertu, ali si Ali En za nas, ki bomo tam na koncertu, misli da smo “kmeti”?

Zanimiva dilema. Zaigrati komad, v katerem si okrcal tiste ki se šlepajo na “zgodovino” in postati enak kot oni, ali pa ga preskočiti in furati naprej svojo sceno, ki jo je naredil kasneje z ostalimi platami. Priznam, Smetana za frende mi je bila še odlična, vse ostalo pa je bilo za moj okus preveč spiritualistično!

Kako se bo odločič Ali En? Smo kmeti in bo naredil tisti, proti čemur se je boril in postal sam enak njim? Ali pa bo vse skupaj odfural drugače! Glede na to, da ga Siol sponzorira??!?? bo tole še zanimivo!

Objava Ali En – Dalaj Eegol – bo s koncertom oktobra proslavil 15. let albuma Leva scena originalno objavljena na had blog.

Hladno pivo – Roštilj

Sunce piči mi roštiljamo, cure gule krumpir u hladovini, nedjeljom se mi planirano utapamo u harmoniji
Mi znamo sve več o životu i što ti meni imaš pričati, koliko troši benzina u zimskim uvjetima i koji je limar najjeftiniji
Na roštilju zna se čevapi i kobase, derbi sezone dreči na radiju, sa škembom napred i brade masne jurimo ka trečem infarktu
Divlje izlaske u grad zamijenio je sad lagani dvokorak uz puni želudac, a sada zreli i debeli iscrpljenoj ženi u prolazu dijelimo poljubac

Objava Video dneva – Hladno pivo – Roštilj originalno objavljena na had blog.

Prvotno objavljeno v reviji Gloss, in točno pred tremi leti tudi v blog zapisu MiNeR. Drugačni časi so bili in druge stvari so nas navduševale!

Nebo so prekrile prve zvezde. Zvok avtomobilov prekine tišino noči in barve luči režejo temo. Na enem od ljubljanskih parkirišč čisto blizu centra mesta se zberejo MiNeRji – midnight neon racers. To so fantje in nekaj deklet, ki veliko prostega časa namenijo svojemu avtomobilu in njegovim izboljšavam, tako zunanjosti kot samemu motorju avtomobila. Prepoznavni so po različnih osvetlitvah podvozja in po atraktivnem izgledu. Po avtomobilih, ki pritegnejo pogled, in privabljajo policiste. Pritegnili so tudi mene, dolgo sem jih samo opazovala, a hotela sem izvedeti več. Ni bilo preprosto, pa vendar mi je uspelo doživeti dirko, kot sem jo poznala le iz prizorov v filmih, ko je dekle stopilo med dva avtomobila, prijelo v roko rutico, ki jo je imela pred tem zavezano okoli vratu, in ko je rutica spolzela iz objema njenih prstov, se je dirka začela.

Noč postaja vse bolj hladna. Pa vendar hladu ni čutiti, saj je v zraku dovolj adrenalina, ki pošteno požene kri tudi po mojih žilah. Na parkirišču je le v nekaj minutah zbrana množica privržencev nočnih dirk. Po dogovoru z vodjo, se fantje in dekleta vsedejo v avtomobile in se v koloni odpeljejo do domenjenega mesta dirke. Par policistov mirno opazuje kačo avtomobilov, ki se počasi pelje mimo njih. Na obvoznici vozijo po predpisih. Ni divjanja, kot bi bilo pričakovati, in ni nepotrebnega izzivanja usode z ostalimi udeleženci v prometu. MiNeRjem ni pomembno, da so najhitrejši na avtocesti, ali da se najhitreje peljejo čez mesto, njihov smisel je v tekmovalnosti, tekmi med dvema avtomobiloma.

Med vožnjo do prizorišča dirke mi dolgoletni MiNeR razloži nekaj o zgodovini dirk drag race pri nas. »Vse se je menda začelo pospešeno dogajati po premieri prvega dela filma Fast and Furiuos. Prve dirke drag race so bile organizirane na manj prometnih cestah v bližnji okolici Kamnika in Kranja. Pa vendar policija ni imela posluha za te stvari, celo preganjali so nas. Spomnim se dogodka, ki se je zgodil lani v Kamniku. Množica ljudi je čakala, da bosta prva dva avta zapeljala skozi startno črto. Ravno takrat pa se je pripeljalo šest policijskih avtomobilov in iz njih so poskakali policisti. Zasedli so progo in legitimirali vsak avto, ki je peljal mimo. Namesto dveh avtomobilov pa sta se s starta po cesti, kot v posmeh policistom, popeljala dva fantka na kolesih. Smeha je bilo dovolj za cel večer, ampak od dirke pa ni bilo nič.«

Pripeljemo se do mesta, kjer naj bi se odvijal nocojšni drag race. To so ponavadi zapuščene ceste, kjer skoraj ni prometa, in kjer je poskrbljeno tako za varnost gledalcev, kot tudi tekmovalcev. Cesta, ob kateri se ustavimo, je nedaleč stran od ljubljanske obvoznice, zavita v rahle nočne meglice in obsijana z uličnimi svetilkami. Spremljevalni avtomobili se ustavijo ob cesti, luči ostanejo prižgane. Ne ovirajo prometa. Pogled na uro. Kmalu bo polnoč. Preko CB postaj fantje še zadnjič preverijo, ali so kje v bližini policisti, da bi v primeru racije vsi lahko pravočasno zapustili mesto dirke.

Nastopi vrhunec večera. Na siv beton se s kredo nariše bela črta in za črto se postavita dva avtomobila. Nocojšnja prva tekmovalca sta pripravljena na start. Izmeri se razdalja četrt milje, to je 402 metra, in tam se postavita dva merilca, ki sporočata rezultate voženj. Čas je za prvi preizkus moči avtomobilov in adrenalina voznikov, prav tako gledalcev. Med avtomobila se postavi starterka, dekle, ki z zamahom roke, da znak za prvi start. Prizor me spominja na film Briljantina, kjer je Olivia Newton John stala med avtomobiloma, in kjer je John Travolta preizkušal moč svojega črnega jeklenega konjička. Zasliši se hrup motorjev, ki prerašča v rohnenje, in kot raketi se avtomobila odlepita od startnega mesta. Zastane mi dih. Dobesedno obnemim. Zdi se mi kot bi sanjala. Zdrami me šele eden od MiNeRjev, ki mi začne razlagati, da se prestave menja pri blokadi motorja, zato imajo tekmovalci odstranjeno elektronsko blokado in dodatno tunane motorje (znižne glave motorja, spremenjene čipe, ki skrbijo za vbrizgavanje in delovanje motorja). V avto se vgrajujejo različni turbo polnilci, ki povečujejo moč motorja. Najbolj privrženi si vgradijo v avto NOS (nitro oksid), ki v trenutku avtomobilu doda moč 50 konjev ali več, odvisno od avtomobila.

Prav tako imajo izboljšane izpušne sisteme in vse mogoče dodatke. Pogled na te avtomobile je res razburljiv. V človeku prebudi tisti del njegovega skritega občutka po hitrosti, tisti, katerega se bojimo. Pogled je adrenalinski. Avtomobila sta že na polovici proge in v temi se vidijo samo njune luči. Še par metrov in prvi zmagovalec je znan. Pripeljeta se nazaj na start. Sledijo čestitke, tudi naključnih gledalcev. MiNeRja zamenjata progi, da ne bi bilo pritožb, in avta še enkrat oddrvita proti liniji, ki loči zmagovalca od poraženca. Zmaga spet isti avto. S tem postane zmagovalec prve dirke. Na startu pa se že pripravljata naslednja dva. In tako drag race traja toliko časa, dokler so avtomobili, ki si želijo pokazati svojo moč, in dokler so spretni vozniki, ki želijo sprostiti svoj adrenalin. Avtomobili so različni. Najmočnejši v današnjem večeru ima preko 400 konjskih moči in je prav eleganten v soju luči. Avtomobili, ki so ta večer prišli na dirko so bili vseh vrst in razredov. Pojavili so se privrženci Hond, ki v svetu dirkanja zavzemajo posebno mesto, saj so le ti avtomobili najbolj prikladni za predelovanje. Prav tako pa ni manjkalo Renaultov, od Clia, Megana, do Renaulta 11 in R5. Seveda pa ni manjkalo predstavnikov italjinskih športnih avtomobilov Alfa Romeov.

Ampak, da ne boste mislili, niso vsi avtomobili takšnega razreda. Med njimi sta tudi vzdržljiva katrca in pa legendarni hrošček.
Zanimiv je podatek, da mora biti vsak dodaten del na avtomobilu, ki se razlikuje od originala, homologiran. Kar pomeni, da je potrebno za hitre užitke dobiti ustrezne certifikate. V tem se Slovenija razlikuje od večine držv, kjer avtomobilski privrženci nimajo problemov z birokracijo.

Lansko leto je bilo v Sloveniji organiziranih kar nekaj legalnih dirk drag race. Pomemben podatek je tudi to, da je Slovenec na hrvaškem drag prvenstvu dosegel prvo mesto. Število nelegalnih dirk je vseeno večje, kar 1:100. To preprosto pomeni, da se fantje rajši srečujejo ponoči, v zavetju noči, kot pa da pridejo in javno razkazujejo svoje avtomobile.
Bistvo vseh dirk drag race je, da so organizirane, varne, da na njih ne pride do poškodb. Udeleži se jih lahko vsak, in vsak ima možnost, da se v noči dirke spremeni v zvezdo večera in pokaže, kako zmore obvladovati konje svojega avtomobila.

Zato se nikar ne prestrašite, ko na cesti zagledate avto, ki ima osvetljeno podvozje, ali odbijače do tal. To ni novodobni Mad Maxi, ampak avto fanta, mogoče celo dekleta, ki ljubi moč motorja v svojem avtomobilu, hitrost, adrenalin, ki ljubi nočni drag race. V tej eni noči pa sem ga po svoje vzljubila tudi sama. Naj samo še namignem – če sta mogoče katerega od bralcev zamikala moč avtomobila in adrenalin noči – vredno se je potruditi, pristopiti k fantu, ki ima avto, kot je opisan v tekstu in ga povprašati o teh stvareh. Mogoče tudi vam uspe, da mu vlijete dovolj zaupanja in vam izda lokacijo in čas naslednjega drag racea. Drugače pa, letos bo organiziran še en legalen drag race, pridete pogledat kako vse to izgleda v živo.

Objava Reciklaža – MiNeR originalno objavljena na had blog.

Alja, Samo in Vini – hvala za odlično organiziran WWW piknik!

Leto, že tretje leto zapored, smo se zbrali “webmastri”, oz. ljudje, ki počnemo kaj koristnega, oz. malce manj koristnega na WWW-ju, na Vseslovenskem Webmaster Pikniku. Letošnje število udelžencev je preseglo magično številko 100, če se ne motim je bila 109, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti precejšnja razlika. Seveda brez zgoraj omenjenih treh to ne bi bilo mogoče.

Prav tako pa ne bi bilo mogoče imeti toliko zastonj pijače in hrane in seveda iger, če ne bi bilo sponzorjev, ki so podprli ta piknik! Hvala!
Generalni pokrovitelj – Domovanje, pokrovitelj – httpool, pokrovitelj karaok – wotam.com, pokrovitelj ozvočenja – bast in še vsi ostali, ki so prispevali nagrade za srečelov! Poleg tega so repertoar svojih skladb odigrali tudi Žrebci

Upam, da se drugo leto vidimo še v večjem številu in da bo družba še bolj pisana!

Klik na fotografijo za ostale fotografije

Objava WWWP – WWW piknik je bil odličen! originalno objavljena na had blog.

Včeraj je bil očitno dan D, ko so pri Delu odkrili da obstaja Twitter in objavili članek z naslovom Apple kupuje Twitter, kjer so med drugim zapisali:

Ameriško računalniško podjetje Apple si prizadeva za odkup Twitterja, spletne strani za navezovanje stikov.

Ameriški računalniški proizvajalec Apple utegne svojo razširjenost na trgu še povečati, saj se dogovarja za odkup Twitterja, internetne strani, podobne Facebooku.

..naj bi Apple šel še dlje in ameriški spletni strani za navezovanje stikov ponudil vrednost kar v gotovini. Vendar le s pomočjo iPhonea. Apple namreč mastno zaračunava uporabo aplikacij Twitterja prek iPhonea, z nakupom pa bi si zagotovil še dodatni dobiček.

WTF!?! Spletna stran za navezovanje stikov? Internetna stran podobna Facebooku? Apple zaračunava uporabo aplikacij Twitter?

Spoštovani Š. Ro. (podpis pod člankom, mogoče bi bilo vseeno malce boljše, če bi, preden pišete o spletnem servisu Twitter malce poguglali in šele potek napisali članek!

Mogoče bi si lahko celo prebrali članek Could Apple Buy Twitter?, kjer je na koncu zapisano:

If Apple buys Twitter, it won’t be about making money. It will be about making a statement. In 140 characters or less.

Objava Delo je odkrilo Twitter v članku Apple kupuje Twitter originalno objavljena na had blog.

Danes je CSS Naked Day – Dan CSS nagcev, ki ga praznujemo že četrtič. Vsako leto je številka “udeležencev”, ki za 48 ur “slečejo” svoje spletne projekte višja. Pobudnik projekta je Dustin Diaz.

Vsem, ki ste izrazili skrb, da je moj blog po parih dneh nedelovanja, oz. problemov z DNS zapisi, sedaj še popolnoma razsut, se zahvaljujem. Tokrat na to, da je razsut, vplivam sam in nisem odvisen od drugih.

Če uporabljate WordPress, potem je rešitev zelo enostavna. Plugin – CSS Naked Day vas reši odvečne CSS navlake in vaš blog postane gol, kot še ni bil nikoli. Ko se konča to praznovanje, se plugin sam izklopi in blog se povrne v “normalno” stanje.

p.s.: a je komu bolj všeč takšen izgled bloga?

Slovenski nagci: Zakladi interneta, Em3r10, Sasha, Vini, FriedCell, hud.ebej.be – nisi na spisku? Pofočkaj se!

Objava CSS Naked Day – Dan CSS nagcev originalno objavljena na had blog.

Vini, je določil čas in kraj – 23. maj, balinišče TELA, Milje pri Kranju – kjer bo tretji Webmaster Piknik – www:p.

Prvi webmaster piknik, v znamenju prasca, je odlično uspel. Na drugem webmaster pikniku , je bilo poleg pijače in hrane, poskrbljeno tudi za športne aktivnosti in pa Jekyll Park! Tretji piknik pa je še poln skrivnosti. Vendar govori.se, da naj bi na njem nastopilo par skupin, med drugimi tudi Žrebci in pa Nina Osenar!

Na Twitterju lahko uporabite #wwwp in vaš Twit se bo prikazal na http://wwwp.si/

Objava www:p – Webmaster Piknik 2009 originalno objavljena na had blog.

Pred parimi dnevi je slovensko javnost močno razburkal Danilo Türk, ko je v Trbovljah ob dnevu žena povedal, da ga drugorazredne teme tisti dan ne zanimajo. Slovenija je skočila v zrak in obtožbe so se vrstile. Med drugim tudi pozivi k odstopu legitimno izvoljenega predsednika.

Ampak gremo k drugorazrednim držvljanom. V deželi kjer sta se še pred časom cedila med in mleko, kjer je kruh gledal iz smetnjakov, kjer smo imeli v nebo vpijočo gospodarsko rast in kjer skoraj ni bilo korupcije, ni nič več tako kot je bilo. Namesto tajkunov s katerimi so nam nekateri metali pesek v oči imamo podjetja, ki imajo skoraj milijardne dolgove do bank, vsak dan večje število nezaposlenih, podjetja, ki ne morejo izplačati plač za mesec januar in imamo predsednika ki zaradi varčevanja sam plačuje reprezentačne kavice in ne zaposli PR-ovca, ki bi mu svetoval da se njegovi funkciji ne pritiče, da o nekaterih stvareh, kot je naprimer izguba nedolžnosti, razlaga širnemu občestvu. Imamo tudi evroposlanca ki je najmanj aktiven, vendar ga je povsod dovolj. Ampak to ni pomembno!

Dejstvo je, da imamo ljudi, ki se ne morejo s svojimi osebnimi dohodki, ali pa s socialno pomočjo, prebiti skozi mesec. In zato se je pred parimi dnevi odprla prva SOS trgovina, kjer lahko ljudje, ki ustrezajo določenim merilom, za določen znesek mesečno nakupujejo prehrambene stvari. Vendar mi par stvari ni povsem jasnih.
Za to, da kupuješ v tej trgovini moraš s seboj prinesti dokazila o dohodkih in imaš določen znesek, ki ga lahko mesečno porabiš v takšni trgovini:

enočlansko gospodinjstvo – prihodek manjši od 500 evrov – kupili za 25 evrov blaga dvočlansko gospodinjstvo – prihodki manjši kot 800 evrov – kupili za 40 evrov
tričlanska družina – prihodki manjši kot 1.000 evrov – kupili za 50 evrov
veččlanske družine – prihodki manjši kot 1.200 evrov – kupili 60 za evrov

Trgovina ne kupuje izdelkov ki jih prodaja, ampak jih donatorji podarijo trgovini.
Zakaj hudiča pa se potem ti izdelki prodajajo SAMO 40-70% ceneje? A mora tudi na račun teh ljudi nekdo bogateti?

Za to, da lahko ljudje kupujejo v trgovini morajo s seboj prinesti plačilne liste ali druga dokazila in dobijo kartico s katero lahko kupujejo potem v njej.
Ali ni dovolj, da so ljudje izgubili službo in živijo na robu revščine. Sedaj pa jih je treba še dodatno označiti, da se ve, kam spadajo?

Rdeči Križ in Karitas opravljata precej podobno nalogo, s tem da ne prodajata izdelkov, ampak jih dajeta. Prav tako pa sta sofinancirana s strani držve, kot je prva SOS trgovina?!

Če se sedaj ukvarjamo s povojnimi poboji in Dimitrijem Ruplom, bi mogoče lahko se tudi kaj več pogovarjali o ljudeh, ki živijo na pragu revščine. Ki se jih ne sreča v nakupovalnih središčih in ki živijo za štirimi stenami.

Takšni ljudje, ki so pridno delali polovico življenja, pa vendar so se znašli brez zaposlitve, ali pa upokojenci, ki dobijo minimalne pokojnine, so izgubili svoje dostojanstvo, vendar tega ne kažejo. Imajo otroke, ki jih je potrebno obleči in šolati, pa vendar jim ne morejo nuditi vsega, kar si otroci zaslužijo.

In ti ljudje niso drugorazredni, da ne bo pomote, ampak so spoštovanja vredni ljudje. Mogoče bi se lahko namesto o povojnih pobojih začeli pogovarjati o naših resničnih problemih, ki so tukaj in zdaj in ki so bolj pereči kot pa davno pozabljena zgodovina. In verjetno bi ena Patrija manj (btw. kolikšen je že znesek penalov??!!) prinesla precej hrane za ljudi, ki živijo na robu revščine!

Objava Drugorazredni držvljani in SOS trgovine originalno objavljena na had blog.

Skupina Elvis Jackson v oddaji Na Piedestal predstavlja svoj četrti album Against the Gravity. Ker je ta oddaja ravno po Spletnih uricah, jo poslušam v avtu in uživam.
In današnji Elvisi so me totalno presenetili. Ko sva se z Vinijem peljala, sva ugotavljala, če so to res Elvis Jackson, ali pa je to neka druga skupina, kajti šl so v precej drugačne vode, kot smo jih bili sedaj navajeni. Namreč namesto “njoki ska-ja” je sedaj njihov slog nekaj v smislu “post spevni HC punk“, en komad je hip-hop in žnrsko jih je precej težko “popredalčkati”. Pozna se njihov 12 let na sceni, ko so odkrivali razne žnre in iz njih naredili cel kup uspešnic, ki so jih preigravali na koncertih, ki so bili vedno oblegani.

Against the Gravity je album, ki je vsaj po mojem mnenju, narejen za tuja tržišča, kjer jim s tem izdelkom ne bo problem narediti preboj. Glede na to da je so pri projektu sodelovali ljudje, ki so delali tudi z RHCP-ji, Faith no More in podobnimi skupinami, so jim pota slave odprta!

Album bo naprodaj od 13.3. naprej v paketu z glasbeno revijo RSQ.

p.s.: Gsus, nisem ti verjel da je ta izdelek tako fantastičen in hudo žl mi je, da mi ga nisi dal že pred tem za poslušat!

Elvis Jackson – Not Here To Pray, official video

Objava Elvis Jackson – Against the Gravity – nov album originalno objavljena na had blog.