Nekoč smo verjeli internetu. Kar si našel, si pač našel. Brez nevidnega selektorja v ozadju. Že dolgo ni več tako. Danes večina ljudi ne brska več, ampak dobijo vsebino servirano. Če se nekaj pojavi v tvojem “feedu,” ni tam po naključju. Z namenom je tam. Preračunano, izbrano in uvrščeno v tvoj “feed”.  Ne vidiš vsega in nikoli ne vidiš večine. Do tebe pride predvsem tisto, kar je bilo izbrano zate. Izbrano na podlagi tvojih klikov, odzivov in navad. Ne po pomembnosti, ampak po verjetnosti, da se boš ustavil in reagiral. Vidiš predvsem tisto, za kar je algoritem ocenil, da bo pritegnilo tvojo pozornost, sprožilo odziv ali prineslo zaslužek platformi.

• Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila
• Novo leto, novi jaz? Ne, hvala
• Kako je Google Maps spremenil življenja domačinov v manjših krajih
• Ali je resnica še vedno vrednota?

Ko brskaš po instagramu, facebooku, tiktoku ali youtubu, nimaš pred sabo nevtralnega pregleda sveta, ampak izbor, ki je optimiziran za tvojo pozornost. Cilj teh sistemov ni resnica, ni kakovost in ni uravnotežen pogled, ampak čas, ki ga preživiš na platformi.

Več časa pomeni več oglasov in več prihodkov. Algoritmi sami po sebi niso zlobni, so pa zelo učinkoviti pri tem, za kar so narejeni. Nastanejo na podlagi odločitev ljudi, ki določijo, kaj šteje največ: kliki, odzivi, komentarji, delitve.

Če vsebina, ki razburja, prinaša več odziva kot mirna razlaga, bo dobila prednost. Če pretiravanje pritegne več pozornosti kot natančnost, bo sistem potisnil naprej pretiravanje. Zato ni pravo vprašanje, kako algoritem deluje, ampak komu koristi.

Platforme rade poudarjajo, da so algoritmi nevtralni, vendar niso. So odraz ciljev podjetij, ki jih uporabljajo, in ti cilji so poslovni. V praksi to pomeni, da je pogosto nagrajena vsebina, ki sproža močna čustva, tudi če ni najbolj točna ali koristna.

Uporabniki sicer lahko izberemo, komu sledimo, ne moremo pa zares izbrati, kaj od tega bomo dejansko videli. Kronološki prikaz objav je skoraj izginil, organski doseg je omejen, izbor pa filtriran.

Vratar informacij ni več urednik, ampak matematični model, ki se sproti uči iz našega vedenja. Rešitve niso preproste. Več transparentnosti bi pomagalo, prav tako boljše razumevanje, kako sistemi delujejo in kaj merijo. Pomembno pa je predvsem zavedanje, da naš pogled na svet skozi družbena omrežja ni celotna slika, ampak prilagojen izrez.

Naslednjič, ko boš imel občutek, da je neka tema povsod, se vprašaj, ali je res povsod ali samo v tvojem “feedu”. In ko naletiš na vsebino, ki te v trenutku razjezi ali šokira, se vprašaj še, ali je res pomembna, ali je samo zelo dobro optimizirana za tvojo pozornost. Razlika je večja, kot se zdi na prvi pogled.

Objava Algoritmi odločajo, kaj vidimo / kdo odloča o algoritmih? originalno objavljena na had blog.

V zadnjem letu je umetna inteligenca (AI) postala nepogrešljiv del spletnega svet. AI ustvarja članke, objave na družbenih omrežjih, piše pesmi in eseje. Kako sploh ugotoviti, ali je vsebina, ki jo beremo, napisal človek ali umetna inteligenca? Na prvi pogled je to lahko izziv, a obstaja nekaj uporabnih orodij in trikov, s katerimi lahko precej hitro preverimo verodostojnost besedila.

• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• ChatGPT v marketingu

ZeroGPT vam lahko pomaga pri tem. To spletno orodje analizira besedilo in na podlagi jezikovnih vzorcev oceni, kolikšna je verjetnost, da je vsebino generiral AI model (kot npr. ChatGPT). V praksi deluje precej enostavno – prilepiš besedilo, klikneš Detect Text, in v nekaj sekundah dobiš odstotek “AI verjetnosti”.

Drugo uporabno orodje je PlagiarismDetector.net. Čeprav je primarno namenjeno preverjanju plagiatorstva, vse bolj vključuje tudi algoritme, ki zaznajo t.i. AI footprint – specifične vzorce stavčne strukture, ponavljanja in preveč “čiste” jezikovne obdelave, ki so značilne za generativne modele.

Če ti ni do uporabe spletnih orodij, lahko AI besedilo pogosto prepoznaš že po nekaj značilnih znakih:

• preveč pravilna slovnica in popolne povedi. AI se redko zmoti, zato je vse “lepo zloženo”, včasih celo preveč lepo.
• uporaba emotikonov. Umetna inteligenca jih pogosto doda, da bi delovala bolj človeško.
• dolga poševnica — pogosto se pojavlja namesto klasičnega pomišljaja, kar je precej značilno za angleško tipkovnico in ne za naravne slovenske zapise.
• narekovaji “”. Ti ameriški narekovaji so jasen znak, da je besedilo nastalo v okolju, kjer AI uporablja angleški nabor znakov.

Zakaj sploh preverjati ali je vsebina AI generirana? Zaradi hitrega širjenja AI vsebin je vedno težje razlikovati med človeško ustvarjalnostjo in AI kreativnostjo. Za novinarje, blogerje, učitelje in urednike je preverjanje ključnega pomena. Ne le zaradi avtentičnosti, ampak tudi zato, ker AI vsebina pogosto zveni verodostojno, a vsebuje netočnosti.

AI orodja so tu, da pomagajo. Tako pri pisanju kot pri preverjanju. Če pa želiš vedeti, ali je članek, ki ga bereš, rezultat umetne inteligence ali človeškega navdiha, ti ZeroGPT in PlagiarismDetector hitro priskočita na pomoč.

Nič ne premaga človeškega občutka za ton, humor in ironijo. To so stvari, ki jih (za zdaj) umetna inteligenca še vedno posnema, ne pa živi.

Objava Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite? originalno objavljena na had blog.

ChatGPT je postal novi Google. No, skoraj. Namesto da bi iskali po desetih različnih straneh, danes pač vprašamo umetno inteligenco in v nekaj sekundah dobimo “odgovor”. Lepo zapakiran, slovnično “popoln” in pogosto prepričljivo napačen. Ker umetna inteligenca ne ve vsega. In kar je še bolj zanimivo, včasih si kar izmisli stvari. ChatGPT ni vir resnice, ampak stroj, ki zelo prepričljivo piše besedila na podlagi vzorcev in informacij, ki jih je “poskrepal” z interneta. Torej, če je nekdo nekje napisal neumnost, obstaja kar velika možnost, da bo ta neumnost čez čas pristala v odgovoru umetne inteligence na tvoj “prompt”.

• Kdo je Roni Kordiš / primerjava ChatGPT, Deepseek, Grok, Kimi
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• ChatGPT v marketingu
• Kako ustvariti akcijsko figuro s pomočjo ChatGPTja?

Najbolj zabavno je, ko ChatGPT ustvarja potovalne itinerarije. Recimo: napišeš mu, naj ti naredi pot po Sardiniji. On ti jo seveda naredi. S kilometrino, restavracijami, plažami in celo “Michelinovimi priporočili”. Ampak potem prideš na tisto plažo, ki naj bi bila ena najlepših v Evropi, in ugotoviš, da tam ni ničesar. Ni Unescovega znaka, kot bi moral biti, in potem se sprašuješ, če mogoče nisi nekje zgrešil odcepa, čeprav je samo ena pot.

Tako stojiš sredi ničesar, s telefonom v roki bereš tisti ChatGPT-jev popoln itinerarij in si misliš svoje. Ja, umetna inteligenca je res pametna, samo žal nikoli ni bila tukaj.

ChatGPT laže samozavestno. Ne napiše “nisem prepričan,” ali “preveri to”. Ne. Poda ti informacijo z vso avtoriteto sveta, kot bi jo napisal kakšen profesor geografije ali pa svetovalec iz turistične agencije. In če nisi previden, mu verjameš. Ampak resničnost je takšna, da se vse, kar ti AI pove, je potrebno preveriti. Še posebej, ko gre za:

• datume, številke in cene
• lokacije (ker nekatere restavracije obstajajo samo v ChatGPT-jevi domišljiji)
• aktualne dogodke
• in karkoli, kar bi lahko vplivalo na tvoj denar ali čas

Umetna inteligenca je fantastično orodje. Lahko ti pomaga ti, da ideje povzame članke ali pa napiše osnutek besedila, ki bi ga sicer pisal pol dneva. Ampak vedno se je treba zavedati, da gre za orodje, ne za vir resnice. Če ti ChatGPT reče, da ima neka restavracija tri Michelinove zvezdice, se splača to preveriti. Verjetno jih sicer nima, ampak kdo sem jaz, da bi pametoval umetni inteligenci, kajne?

Če bi moral povzeti v enem stavku: ChatGPT je kot tisti prijatelj, ki ima odgovor na vse, ampak pogosto nima pojma, o čem govori. Uporabljaj ga. Ampak z zdravo mero skepticizma. Preveri, kar napiše. Ne zaupaj mu slepo.

Objava Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

Žival, ki je ZAŽGALA internet! ZAŽGALA sta internet. Seksi Ronaldovo dekle s posnetkom svoje RITKE zažgala internet! To MORATE VIDETI: Žena nogometnega zvezdnika ODVRGLA VSA OBLAČILA in ZAŽGALA INTERNET! Usnjeni škornji in ritka: slovenska misica »zažgala« internet.

• Janez Janša bi vojno z mediji / v bistvu z vsemi državljani, ki ga ne podpirajo …
• Ali “zvezdniki” plačujejo medijem, da pišejo o njih?
• Kdo bo naslednji / koga bodo naslednjega odstopili mediji?

Verjetno nisem edini, ki je opazil porast naslovov na različnih portalih, ki uporabljajo besedno zvezo zažgala internet.

Predvidevam, da si želijo s takšnimi naslovi pridobiti večje število klikov, ker “zažiganje” interneta je res kul in #topshit, kajne? Predvsem pa želijo bralca opozoriti, da to si mora obvezno ogledati, kajti sicer bo njegovo življenje brez smisla in bo zamudil vse.

Škoda, ker si lastniki portalov na ta način sami zbijajo kredibilnost, predvsem pa, ker s tem enkrat “nategnejo” obiskovalca, naslednjič ga bodo težko – kajti, ko bo ugotovil, da rit ni zažgala interneta, pa čeprav je dobila par 100.000 všečkov in da gre zgolj za “clickbait”, bo težko popraviti to.

Predvsem pa, kaj bodo pa naslednjič napisali na teh portalih? Vrgla atomsko bombo na internet? Razfukala internet? Postrelila internet?

Razumem, da gre za dramatiziranje, ampak takšno dramatiziranje se bo prej vrnilo kot bumerang, kot pa imeli pravi učinek, še posebej, ker na koncu bo bralec razočaran …

Objava Zažgala je internet originalno objavljena na had blog.

Content is King – vsebina je kraljica, je mantra, ki jo poslušamo zadnja leta. Content marketing, content curation,  kup buzzwordov se je pojavilo na to temo, ki služijo samo nečemu – da se content boljše prodaja.

Dobili smo strokovnjake, ki se ukvarjajo s contentom. Obstajajo konference, kjer se govori o contentu. Družbeni mediji so sicer še vedno v ospredju, vendar se v zadnjem času govori tudi o vsebinah. O tem, kdo jih ustvarja, kakšne naj bodo, kakšna vsebina zanima uporabnike, predvsem pa zadnje čase ugotavljam, da se vsebina da zelo dobro prodajati. Vendar to ne vsaka vsebina, ampak originalna, ki jo ustvarite sami in ki ni prevod, ali pa kopiranje novic iz drugega portala, kar je ponavadi najbolj preprosta rešitev in se je poslužuje zelo veliko content makerjev.

Zakaj je govora o vsebini?

Ker ljudje na internetih že od nekdaj iščemo vsebino! Iščemo informacije, ki pa ne smejo biti več zgolj in samo suhoparne, ampak morajo imeti zgodbo – vse mora imeti svojo zgodbo, da nam na koncu odločitvenega tunela pride na misel, da iz žepa potegnemo svojo “diners” kartico in z njo plačamo to, kar smo si ogledovali in iskali. Če dobimo kvalitetno zgodbo, če dobimo informacije, ki smo jih želeli, je naša odločitev precej bolj preprosta, kot sicer.

Ali se nismo že naveličali enih in istih Facebook statusov, s katerimi nas “razveseljujejo” social media guruji?

Znamka, oz. skrbniki znamke – v tem primeru tudi agencije, bi morale začeti (končno!) poslušati svoje potrošnike. Namreč ravno v nas se skrivajo odgovori na takšna in podobna vprašanja, na katere sicer obstajajo tudi drugačni odgovori, ki so zapisani v analizah, vendar so veliko bolj preprosti, če se nam jih zastavi in če znamka dobi odgovor iz prve roke. V tem primeru potrošnik dobi dejansko občutek, da znamka z njim komunicira in da si želi naših nasvetov, oz. da znamko celo dejansko zanima naš pogled na njih.

Samo originalna vsebina šteje na spletu?

Splet je postal nekaj samoumevnega, predvsem pa so se stvari precej spremenilo s pojavom družbenih medijev – Facebook, Twitter,… Spremenila se je tudi vsebina na spletu. Če je bilo pred pet in več leti veliko upanja namenjenega blogerjem, ki bodo postali “državljanski novinarji” in bodo ustvarjali kvalitetne, originalne vsebine, je le to upanje počasi zamrlo. Nekaj blogerjev pri nas še vztraja in ustvarja originalne vsebine, veliko jih je zamenjalo blog za hitrejše komunikacijske kanale, nekateri so se odločili, da je to izguba časa..

Če pogledamo medijsko spletno krajino pri nas, potem je vsa stvar še precej bolj žalostna.

Večina tujih novic, ki jih objavljajo naši spletni portali je pobrana iz tujih virov (da raje ne začnem pizditi nad avtorskimi pravicami fotografij, ki jih objavljajo!), domača vsebina pa je v večini primerov iz istega vira – STA. In kar je še lepše pri celotni zgodbi, mediji sami med seboj povzemajo zgodbe, čeprav niso resnične in jih niti nihče ni preveril – ampak takle mamo, saj smo v Sloveniji!

Kdaj si nazadnje delil s svojimi prijatelji originalno vsebino na Facebooku, ali recimo na Twitterju?

Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko ponujate svojim obiskovalcem na spletnem mestu? Ste se kdaj postavili v njihovo vlogo – brez da bi poznali svoje produkte, storitve, ki jih poskušate prodati in prebrati vsebine, ki jih imate na spletnem mestu? Če ste in ste karkoli razumeli, potem ste med tistimi, ki vsaj približno vedo, kako se tem rečem streže.

Na žalost je realnost precej drugačna in obratna. Večina spletnih mest ima tako zanič vsebine, da niti ne veš kaj so želeli prodajati. Veliko spletnih mest ima vsebine, ki so namenjene zgolj in samo Google pajkom in je vse ostalo nepomembno. In kje smo v tej celotni zgodbi mi, obiskovalci takšnih spletnih mest?

Ni nas. Približno tako je, kot s politiko, ki se vsake štiri leta spomni na nas, da nas potrebuje in da nam je treba kaj lepega povedati – tudi spletna mesta doživljajo takšne “make overje” in potem se njihovi ustvarjalci dičijo nad tem, kar so naredili.

Objava Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing originalno objavljena na had blog.

Ste se kdaj vprašali, kako pomembna je vsebina? Kljub temu, da se šele zadnja leta pojavlja krilatica – vsebina je kraljica, to velja že od nekdaj.

Če malce pobrskamo po lastnem spominu, potem se verjetno spomnimo dogodkov iz osnovne šole, ko je učiteljica pred tablo spraševala sošolce učno snov in jim le ta ni šla. Vsi pa smo verjetno imeli sošolca, ki je pred tablo briljiral in je poznal odgovore na vsa vprašanja in jih je na pravi način tudi znal predstaviti. Ni bil “piflar”, niti ni izstopal po svojem znanju, vendar je znal učiteljici predstaviti stvari na način, kot jih je želela slišati.

Potem nas časovni stroj vrže nekaj let naprej v obdobje prvih simpatij. Vedno je v družbi obstajal nekdo, ki ni bil najbolj čeden na pogled, vendar je imel okoli sebe vedno lepa dekleta. Njegova skrivnost je bila dokaj preprosta – znal je pripovedovati zgodbe in vsebina, o kateri je govoril, je bila zanimiva in privlačna zanje. Kljub temu, da ga je marsikdo želel posnemati in da je izgledal precej boljše, kot pa ta kolega, nikomur to ni uspelo.

Sedaj smo v sedanjosti. V času, ko je vsebina dobila zopet pomen in je forma, ali kanal, preko katerega jo sporočamo povsem nepomembna. V digitalnem svetu smo se zopet začeli zavedati, da je vsebina edino kar šteje. Če smo pred par leti še verjeli, da so družbena omrežja tisto, kar nam bo najbolj koristilo pri dobrih poslovnih rezultatih, smo v zadnjih letih precej spremenili ta način razmišljanja.

Ko obiščemo spletno mesto iščemo vsebino. Če ne dobimo zadovoljivih informacij, potem iščemo naprej. Glede na to, da obstaja neskončno spletnih mest, bomo nekje že prišli do informacije, ki jo iščemo.
Če uporabnik informacije, ki jo išče, ne najde na našem spletnem mestu, ga izgubimo. S tem smo izgubili potencialnega kupca, ali pa uporabnika naših storitev. Preredko se namreč zavedamo, da morajo informacije, ki jih objavljamo na spletu odgovarjati na vprašanja, ki si jih uporabniki zastavljajo. Vsebina je namenjena njim in ne nam, ki jo ustvarjamo.

• Ali ste se že kdaj vprašali, kakšna vsebina dejansko zanima vaše obiskovalce?

Verjetno o tem razmišlja čedalje več ljudi, saj smo se končno začeli zavedati, da je z vsebino na spletu precej podobno kot s ponudbo v trgovini. Lahko imamo najlepšo trgovino, vendar če v njej ne ponujamo stvari, ki jih ljudje dejansko potrebujejo, smo obsojeni na propad. Tudi na spletu je enako – lahko imamo najsodobnejšo spletno stran po vseh trenutnih standardih, vendar če nimamo vsebine, je povsem nepomembna. Ljudje je ne bodo opazili in poslovni rezultati bodo slabi.

Če želimo izvedeti, kakšne vsebine zanimajo obiskovalce spletnega mesta, potem se moramo poglobiti vanje. Glede na to, da na spletu obstaja veliko načinov s katerimi merimo doseg in čas preživet na strani, lahko iz tega dobimo nekatere podatke, ki jih lahko v kasnejših fazah uporabimo. Če se pogovarjamo z obiskovalci spletnega mesta preko različnih drugih komunikacijskih kanalov, potem hitro dobimo uvid v to, kaj jih zanima. Če temu priredimo vsebine, predvsem pa ton komunikacije, potem smo na dobri poti, da se bodo uporabniki vračali k nam in nam bodo začeli zaupati. In zaupanje je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri vsebini.

• Kako torej ustvarim vsebino, ki bo kvalitetna in zanimiva za obiskovalce?

Če boste ustvarjali lastno vsebino in ne boste iskali inspiracije na drugih spletnih mestih, je to prvi korak, ki vam lahko pomaga, da boste ustvarili zanimivo vsebino. Namreč na spletu je zelo veliko dupliciranja vsebin in uporabniki to opazijo. Če pišete o področju, kjer ste strokovnjak, potem morate biti previdni, da ostanete še vedno na meji, ki je razumljiva slehernemu uporabniku in ne zgolj strokovnjakom. Če bo vaša vsebina imela zgodbo in če bo ta zgodba držala, potem ste na pravi poti.

Predvsem pa se vedno, ko ustvarjate vsebino vprašajte eno preprosto vprašanje – ali ta vsebina dejansko zanima obiskovalca, ali pa je namenjena zgolj in samo temu, da ste nekaj napisali?

Ker sem začel z zgodbicami iz mladosti, sem se spomnil še ene. Verjetno je vsak od nas imel prijatelja, ki je izstopal po svojem izgledu, ali pa je imel najboljši avto. Kljub tem atributom pa je bil samski in ni imel uspeha pri dekletih. Mu je mogoče manjkala zgolj vsebina?

Objavljeno v reviji Kontekst

Izšla je SLO revija za #contentmarketing Kontekst. Dobite jo na #pomp2014 http://t.co/UJoLb5QHKr, če je še niste. pic.twitter.com/g7IUYe4P4p

— Nenad Senić (@NenadSenic) September 17, 2014

Objava Je vsebina res tako pomembna? originalno objavljena na had blog.

Content is King je mantra, ki jo poslušam zadnja leta. Cel kup buzzwordov se je pojavilo na to temo, ki služijo samo nečemu – da se content boljše prodaja. Dobili smo pojme kot so content marketing, content curation,… Dobili smo strokovnjake, ki se ukvarjajo s contentom. In celo na konferencah se je začelo govoriti o vsebini. Družbeni mediji so sicer še vedno v ospredju, vendar se v zadnjem času govori tudi o vsebinah. O tem, kdo jih ustvarja, kakšne naj bodo, kakšna vsebina zanima uporabnike, predvsem pa ugotavljam, da se vsebina da zelo dobro prodajati. Vendar to ne vsaka vsebina, ampak originalna, ki jo ustvarite sami in ki ni prevod, ali pa kopiranje novic iz drugega portala.

Zakaj je govora o vsebini? Ker ljudje na internetih še vedno iščemo vsebino! Iščemo informacije, ki pa ne smejo biti več zgolj in samo suhoparne, ampak morajo imeti zgodbo – vse mora imeti svojo zgodbo, da nam na koncu odločitvenega tunela pride na misel, da iz žepa potegnemo svojo “diners” kartico in z njo plačamo to, kar smo si ogledovali in iskali. Če dobimo kvalitetno zgodbo, če dobimo informacije, ki smo jih želeli, je naša odločitev precej bolj preprosta, kot sicer.

Ali se nismo že naveličali enih in istih Facebook statusov, s katerimi nas “razveseljujejo” social media guruji?

Interakcijo s svojimi potrošniki na družbenih omrežjih je najboljše ohranjati tako:

• da se objavlja trenutno aktualne teme (primer: Tina Maze zopet zmagala – dajmo vsi skupaj en big LIKE)
• da se ob petkih zaželi vsem čudovit vikend s primerno fotografijo (primer: Jutri bo sončkasto. Bodite sončkasti tudi vi. En big LIKE za sonček čez vikend)
• da se objavlja smešne slike (primer: Tale slonček je padel v vodo. En big LIKE, da spleza iz nje!)
• da se pod vsako objavo na družbenih medijih zapiše še vprašanje (primer: Kaj pa vi mislite? A bi dali big LIKE za tole?)

Znamka, oz. skrbniki znamke – v tem primeru tudi agencije, bi morale začeti (končno!) poslušati svoje potrošnike. Namreč ravno v nas se skrivajo odgovori na takšna in podobna vprašanja, na katere sicer obstajajo tudi drugačni odgovori, ki so zapisani v analizah, vendar so veliko bolj preprosti, če se nam jih zastavi in če znamka dobi odgovor iz prve roke. V tem primeru potrošnik dobi dejansko občutek, da znamka z njim komunicira in da si želi naših nasvetov, oz. da znamko celo dejansko zanima naš pogled na njih.

Samo originalna vsebina šteje na spletu?

Splet je postal nekaj samoumevnega, predvsem pa so se stvari precej spremenilo s pojavom družbenih medijev – Facebook, Twitter,… Spremenila se je tudi vsebina na spletu. Če je bilo pred pet in več leti veliko upanja namenjenega blogerjem, ki bodo postali “državljanski novinarji” in bodo ustvarjali kvalitetne, originalne vsebine, je le to upanje počasi zamrlo. Nekaj blogerjev pri nas še vztraja in ustvarja originalne vsebine, veliko jih je zamenjalo blog za hitrejše komunikacijske kanale, nekateri so se odločili, da je to izguba časa..

Če pogledamo medijsko spletno krajino pri nas, potem je vsa stvar še precej bolj žalostna. Večina tujih novic, ki jih objavljajo naši spletni portali je pobrana iz tujih virov (da raje ne začnem pizditi nad avtorskimi pravicami fotografij, ki jih objavljajo!), domača vsebina pa je v večini primerov iz istega vira – STA. In kar je še lepše pri celotni zgodbi, mediji sami med seboj povzemajo zgodbe, čeprav niso resnične in jih niti nihče ni preveril – ampak takle mamo, saj smo v Sloveniji!

Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko ponujate svojim obiskovalcem na spletnem mestu? Ste se kdaj postavili v njihovo vlogo – brez da bi poznali svoje produkte, storitve, ki jih poskušate prodati in prebrati vsebine, ki jih imate na spletnem mestu? Če ste in ste karkoli razumeli, potem ste med tistimi, ki vsaj približno vedo, kako se tem rečem streže. Na žalost je realnost precej drugačna in obratna. Večina spletnih mest ima tako zanič vsebine, da niti ne veš kaj so želeli prodajati. Veliko spletnih mest ima vsebine, ki so namenjene zgolj in samo Google pajkom in je vse ostalo nepomembno.  In kje smo v tej celotni zgodbi mi, obiskovalci takšnih spletnih mest? Ni nas. Približno tako je, kot s politiko, ki se vsake štiri leta spomni na nas, da nas potrebuje in da nam je treba kaj lepega povedati – tudi spletna mesta doživljajo takšne “make overje” in potem se njihovi ustvarjalci dičijo nad tem, kar so naredili.

Vsebina je kraljica – in naj vam bo to mantra za naslednje leto. Če naredite iz tega še zgodbo, potem ste precej bližje do uspeha!

Objava Vsebina je kraljica – jo ustvarjate originalno objavljena na had blog.