Dobrodošli v deželo, kjer bi vse imeli privat, vendar plača naj država. Slovenija, kjer se javno enači s slabim, zastarelim in neučinkovitim – dokler ne zagori pod nogami in se vsi čudežno ne spomnimo, da je zdravnik v javni bolnici tisti, ki nas bo na koncu rešil. Seveda, če nismo umrli v čakalni vrsti. Ampak dajmo raje o tem, kar je postalo nova slovenska mantra: zasebno je boljše. Ampak zakaj naj za to plača država? Saj je zasebno, kajne?

• Državljani Slovenije smo kolateralna škoda nesposobnih Darsovcev
• Tonin je sit novih obrazov. Jaz pa Tonina. / Novi obrazi niso težava. Težava so stari obrazi, ki že dolgo nimajo nič več pametnega za povedati.
• Ali je Hrvaška res predraga za Nemce?

Vsi si želimo najboljšega za svojega otroka. Seveda. Če si lahko privoščimo privat vrtec, zakaj pa ne? Tam ni 15 otrok na eno vzgojiteljico, hrana je bio … Problem nastane, ko tisti, ki otroka vpiše v zasebni vrtec, pričakuje enako subvencijo kot javni vrtec, ker “saj gre denar za otroka”. In tudi vrtev pričakuje, da ga financira država.

Ko se pogovarjamo o zasebnem šolstvu, zdravstvenih storitvah ali vrtcih, pogosto slišimo: “ni pošteno, da država ne subvencionira tudi zasebnih ponudnikov”. Ampak se kdo vpraša: a imajo ti ponudniki enake obveznosti kot javni? Odgovor je kratek: ne.

Zasebnik lahko izbira stranke, določa cene, zavrne tiste, ki mu niso po godu, in dela le, če se mu splača. Javni sistem pa mora biti tam za vse – tudi za tiste brez denarja, tudi ob treh zjutraj, tudi med prazniki. In potem pride vprašanje: zakaj bi država financirala zasebno, če mora še vedno zagotavljati javno?

Odgovor poznamo. Ker je to slovenski način: bi radi svobodo brez odgovornosti, luksuz, brez stroškov in zasebno storitev – na račun države.

Imamo vse več podjetnikov, ki se podajajo v “javno-zasebna partnerstva” z zelo jasnim ciljem: minimalno tveganje, maksimalni dobiček – vse podprto z javnim denarjem. In ko gre kaj narobe? Seveda, se obrnejo na državo, ker “je treba rešit sistem”. Prej pa so desetletja pobirali dobiček in se hvalili, kako “privat je zakon”.

Torej: dokler se dela dobiček, smo privat. Ko se začne izgubljati, naj rešuje država.

Ne gre za to, da bi bilo zasebno samo po sebi slabo. Nasprotno. Konkurenca lahko izboljša kakovost. Ampak ne takrat, ko privatni sektor živi na račun javnega, hkrati pa javnega ne spoštuje, ampak ga zaničuje. Dokler bomo živeli v državi, kjer velja: “plačujem privat, ampak naj to krije država,” bomo imeli čakalne vrste, preobremenjene vrtce in jezne ljudi, ki se čutijo zapostavljene.

Ker v resnici financirajo oba sistema – svojega ne dobijo, drugega pa plačujejo. Ampak ja, samo da ni javno. Ker javno je očitno preveč za slehernike.

Objava V Sloveniji bi zasebno, vendar naj država plača originalno objavljena na had blog.