Ko sem se odločil, da bom testiral veganske pizze in naredil lestvico najboljših pizzerij si nisem niti predstavljal, da bo padlo toliko očitkov na moje ocene. Priznam, nisem pričakoval, da bo imel zemljevid kjer so objavljene pizzerije in ocene v tem času preko 40.000 ogledov, ampak takle mamo. Torej nekaj delam dobro, kajne?

• Najboljša pizza v Ljubljani / pet najboljših pizzerij v Ljubljani
• V bistro Monstera na vegansko kosilo / hvala Tilen
• Restavracija Roza Slon / najboljša tajska hrana v Ljubljani / street food po normalnih cenah

Ampak po vrsti. Največ očitkov leti na to, da so to plačane objave in da sem pristranski – ne gre samo za pizzerije, ampak tudi za vso ostalo hrano, ki jo testiram.  Mogoče naj bo nekaj jasno na začetku, kar sicer vedno znova poudarjam, ampak očitno še vedno premalo.

• ne, jaz nisem plačan za te objave
• ne, nihče mi ne plača te hrane
• ne, ne da se me kupiti

Sam si plačujem hrano, pa naj gre za pizze ali obisk Michelinove restavracije. Ravno zato, da sem lahko objektiven zavračam vabila in ponujene kompenzacije v denarju, da bi nekoga “spromoviral”. Jaz nisem influensar in tega se pač ne grem.

Z veseljem sledim namigom in sam odkrijem, če je hrana res tako okusna kot mi jo kolegi opisujejo. Ne, ne skočim na vsako poslano sporočilo, ki ga dobim – preprosto zato, ker moram ljudi, ki mi nekaj namignejo tudi poznati. Sicer bi se lahko vsak lastnik znašel in mi svetoval, da ga obiščem.

In sedaj še na očitke, ki me vedno znova zabavajo. Ljudje so šli v pizzerijo, ki je bila na mojem spisku najboljših pizzerij v Ljubljani. Naročili pizzo, jo pojedli, plačali račun in potem mene obvestijo, da je bila pizza zažgana. Da pizza ni bila okusna. Da so bili razočarani nad hrano. Da niso dobili računa …

Ko preberem takšna sporočila se primem za glavo. Nisem jaz bil v gostilni in vam stregel. Jaz sem napisal oceno na podlagi svoje izkušnje in ne vaše. In zato si bom vzel pravico, da solim pamet:

• če je pizza zažgana, potem jo zavrnite – povejte, da tega pač ne boste jedli in da če lahko prinesejo drugo pizzo
• če vam pizza ni okusna – okus je zelo relativen pojem in odvisen od posameznika. Kot že velikokrat omenjeno, jaz testiram veganske pizze in posledično mora biti nekaj zelo narobe s pizzo, da ne bi bila okusna. Če vam ni všeč okus salame, ali česa drugega, pa jaz bolj težko pomagam.
• hrana je bila čisto razočaranja – vsak ima svoja pričakovanja. Tudi meni se je že zgodilo, da sem v Michelinovi restavraciji jedel zelo drago hrano, ki pa mi je pustila grenak priokus. Ampak jaz nisem tega valil na chefa, ali pa Michelin, ki je dodal restavracijo v svoj vodnik, ampak sem se raje odločil za spremembo svojih prehranjevalnih navad – ker sem imel uničen okus in je bila še tako dobra hrana povsem neužitna.
• če vam v restavraciji ne prinesejo računa, potem vam ni potrebno plačati. Saj to veste, kajne?
• če vam prinesejo drugo hrano, kot ste jo naročili – zavrnite jo
• če vašo hrano nesejo k sosednji mizi in čez par minut to popravite – zavrnite jo

V končni fazi ste vi gost. In ne, nima gost vedno prav, se pa lahko vedno najde prijazna beseda – brez razburjanja, brez groženj in brez verbalnega nasilja. Tudi chef je samo človek kot ste vi. Tudi on ima lahko zelo slab dan in mu nekaj ne gre, kot se je vsakomur od nas že zgodilo. Vse je odvisno zgolj od pristopa.

In še enkrat. Ocene, ki jih jaz podajam – hvale ali graje niso plačane! To je edino kar mi ostane. Pa bi lahko precej dobro jedel in precej polno denarnico bi imel, če ne bi bil tako trmast, predvsem pa če se ne bi držal svojih pravil, ki sem si jih postavil že vrsto let nazaj – še preden so influensarji povsem spremenili pogled na te stvari.

Objava Moja pizza je bila zažgana in tebe plačujejo za te objave / kakšna je resnica za temi obtožbami? originalno objavljena na had blog.

Ste že kdaj zavrnili kavo, ki ste jo dobili v lokalu? Kaj pa hrano, ki vam jo je natakar prinesel v restavraciji na mizo? Ste bili tiho in ste spili kavo? Ste se delali, da je hrana v redu in jo vsaj malce pojedli? In na koncu, ko vas je natakar vprašal, če je bilo vse ok ste se nasmehnili in rekli, da je bilo ok?

• Gost ima vedno prav / razen v Portorožu, ko naročiš pizzo brez sira v restavraciji Figarola
• Ali je pizza nov burger / zakaj hudiča stane pizza 10+ evrov?
• Ali ste že kdaj dali napitnino kuharju?

Verjetno niste edini. V bistvu zelo redko vidim koga, da bi poskusil hrano, kavo (vstavi po želji) v restavraciji in jo zavrnil – razlogov za zavrnitev je lahko precej. Prehladna ali preslana juha, preveč zapečeno meso,  kisel tiramisu. Ali pa preveč zažgana kava, sesirjeno mleko, ali pa zgolj kava, ki je niste naročili.

Vzgojeni smo bili, vsaj moja generacija, da pojemo tisto, kar je na mizi. Posledično je to pomenilo, da smo neko obdobje brez vprašanj pojedli zažgano meso, preveč kuhane testenine, močnat riž … In se nam je zdelo to normalno. Predvsem pa, tudi če smo imeli mnenje o hrani, smo ga zadržali zase.

Ponavadi ni šlo za to, da bi nas v restravraciji želeli “nategniti”. Bolj je šlo za to, da jim ni nihče povedal, da se lahko meso pripravi manj pečeno, ali pa se kava na kavomatu pripravi tako, da nima priokusa. Seveda je za to potrebno zbrati malce več poguma, vendar v končni fazi v gostilni sam plačaš hrano, ki si jo dobil na mizo. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da je kritika lahko zelo dobro gonilo napredka in sprememb.

Če nekdo verjame, da je njegova hrana oh in sploh huda, ker sliši same superlative, bo verjetno v takšnem občutku tudi živel dokler mu ne bo kdo nekdo povedal svoje kritike. In potem je seveda stvar na njem, da sprejme kritiko, se iz nje kaj nauči in spremeni stvari. Ali pa se požvižga nanjo in se dela, da nihče drug, razen njega, nima pojma. Za to, da zavrneš hrano, ali kavo, ni potrebno biti kuharski chef, če si slučajno kdo to predstavlja.

Sam sem že večkrat zavrnil hrano. Predvsem takrat, ko sem na krožnik dobil nekaj, kar ni bilo v skladu z mojim naročilom. V časih normalnega prehranjevanja je bilo to pogosto pri “stejkih” – medium rare je zame medium rare. In nič drugega. Ko dobiš well done, pač nisi tiho in na to opozoriš natakarja in seveda pričakuješ, da dobiš novo meso na krožniku. Ali pa čakanje na hrano uro in več, kljub temu, da vprašaš natakarja, kaj se dogaja.

Pomembna je komunikacija. In potrebno je povedati mnenje. Ja, lahko se delam “Slovence” in ko nas natakar po katastrofalni hrani vpraša, če je bila hrana ok, se mi seveda nasmejimo in se strinjamo z njim.

Zakaj pišem to. Pred dnevi je oseba komentirala mojo recenzijo pizze v eni izmed pizzerij in je napisala: Niti pribluzno ni bla kot na sliki se sreca da sem rekla naj dajo salso namesto sira od zelenjave pa samo gobe in okisani articoki… zalostno

Moj komentar je bil dokaj preprost: Jaz ne morem oceniti pizze, ki ste jo vi dobili na kroznik. jaz sem ocenil na podlagi tistega, kar sem dobil in pojedel. Upam, da ste to povedali tudi natakarju in da niste bili tiho, ker edino tako se lahko karkoli spremeni.

p.s.: pa ste narocili enako pizzo kot sem jo jaz? in ni bilo na njej zelenjave, oliv, jacevcev, gob? ce ni bilo nic od tega, zakaj niste zavrnili pizze?

Ja, zadeva je tako preprosta. Zavrneš in tudi obrazložiš zakaj. Ali pa se delaš, da je vse ok in potem pizdiš na internetu. Seveda je to precej lažje, saj se skriješ za psevdonimom. Vendar vseeno mislim, da je v letu 2019 precej lažje povedati svoje mnenje v sami restavraciji na spodoben in spoštljiv način.

Objava Kdaj ste nazadnje zavrnili hrano / kavo v restavraciji / lokalu? originalno objavljena na had blog.