Danes vsakdanja stvar, pred 25 leti in več, pa zelo iskana dobrina med zbiratelji. Spominjam se počitnic, ko sem prebrskal vsak smetnjak in vsako vrečo v smeteh, da bi našel piksne. V Sloveniji, takratni Jugoslaviji, se jih ni dobilo. Ko smo šli s starši v Avstrijo sem jih seveda lahko kupil, vendar to ni bilo to, kajti obstajale so samo najbolj preproste piksne Fante in Coca Cole. To pa niso bili zbirateljski kosi.

• Personalizirano pivo – zastonj ideja za Pivovarni Laško in Union
  
• Coca Cola – Sonček mi sije v oči, majkemi in Jana Morelj
• 6 mesecev brez Coca Cole in sedaj sem nazaj
• Coca Cola – edinstvena in neponovljiva

Na morju, v smetnjakih pa so obstajale vse mogoče in nemogoče. Različnih barv, pijač in različnih edicij. Najboljše so bile piksne Fante z Disneyevimi motivi, vendar jih je bilo težko najti, razen v smeteh kakšnih Italijanov.  Neko poletje so naju s prijateljem, s katerim smo bili skupaj na morju, po kampu iskali smetarji, ker sva pregledala vse vreče za smeti in kakšno tudi pustila odprto.

Ampak cilj opravičuje sredstva, sploh v primeru piksn. In tisto poletje sta mi starša dala izbiro ali piksne ali jaz, oboje skupaj pač ni šlo v avto. Vendar sem našel kompromis in stvar rešil tako. da je bila takratna zbirka velika preko 350 različnih piksn.

Potem jih je bilo seveda potrebno postaviti v piramido, ki se je vedno znova podirala. Piksne so bile na omarah, na policah, v bistvu kamorkoli si pogledal, povsod so bile piksne. Užitek!

Ko me je minila evforija je bil problem vse to zmetati v smeti. Najprej sem jih celo podarjal nadebudnim zbirateljem, potem pa pa vse piksne stlačil in so romale v koš.

Če bi pustil vse te piksne na podstrešju, bi imel že ornk zbirko, ki bi bila vsako leto vredno več. Vsaj glede na to, da ko gledam cene praznih Coca Cola piksn na različnih portalih, ki so v tem času postale zbirateljsko blago počasi ugotavljam, da hrčkanje ni tako slaba stvar. Sploh v primeru, ko ti stvari čez nekaj let pridejo še kako prav – pa čeprav samo kot spomin, ali pa stvar, ki jo lahko precej dobro prodaš.

Objava Piksne / pločevinke in moja obsesija izpred 25 let originalno objavljena na had blog.

Hrvaška je že pred leti uvedla kavcijo za plastenke in pločevinke in s tem poskrbela za manj onesnaženo okolje in posledično iz naslova koncesije za to dejavnost pridobi tudi precej sredstev v proračun.

Zanimiv podatek – leta 2006 so reciklirali 390 milijonov plastenk in pločevink (vir), kar je 49.000 ton embalaže, ki bi sicer končala na smetiščih! V malo več kot dveh letih so na Hrvaškem zbrali 1,2 milijarde kosov plastenik in pločevink, kar je skoraj 80% celotne količine ki se je pojavila v tistem času na tržišču.

Zelo pogost motiv na Hrvaškem so ljudje, ki brskajo po smeteh in iščejo plastenke in pločevinke. Turisti v kampih pa so se že navadili, da puščajo takšno embalažo poleg košev za smeti (če je sami ne unovčijo) in tako razveselijo “nabiralce”, ki s tem početjem lahko zaslužijo povsem lepe denarce. Ali pa “mulčki”, ki si s tem na hitro zberejo za sladoled ali dva.

Pri nas se ločujejo odpadki in pišejo kazni za tiste, ki tega ne počnejo. Torej je boljša represija, kot bi bila podelitev koncesije za predelovanje in odkup plastične embalaže in pločevink? Volk bi bil sit, koza cela in verjetno bi marsikdo v tem videl tržno nišo in bi poskusil priti do denarja z zbiranjem odpadne embalaže.

Včasih, ko sem bil še v osnovni šoli smo zbirali odpadni papir, da smo šli na končni izlet. In bilo je zanimivo in predvsem smo uživali v tem. Sedaj, ko je cena papirja tako nizka, da je dražji prevoz do zbirališča, pa bi lahko zbirali plastično embalažo in bi bilo staršem potrebno manj seči v žep konec leta.

Samo za primer – pri meni (dve osebi v gospodinjstvu) se v tednu dni nabere 7-9 plastenk in par pločevink. Da o vseh ostalih plastičnih embalažah niti ne govorim.

Ampak v naši državi se rajši govori o ekologiji, sobivanju z naravo in trajnostnem razvoju, kot pa da bi se izvedel kakšen tak projekt, ki bi bil win-win situacija tako za državljane, kot tudi za samo državo, da o okolju niti ne izgubljam besed. In na tem področju nas je močno prehitela Hrvaška.

Mogoče pa je že res skrajni čas, da se kaj takšnega uvede tudi v Sloveniji in da se začne z zbiranjem teh zadev na način, da bomo tudi ljudje, ki bomo prinesli embalažo imeli kaj od tega!

Objava Zakaj pri nas ni kavcije za plastenke in koncesije za to dejavnost? originalno objavljena na had blog.