V potrošniški družbi veliko štejejo brandi. Otroci hočejo imeti Hello Kitty, ali OshKosh B’Gosh cunje. Ženske želijo imeti Louis Vuitton torbice, oblečene želijo biti v Prado, Versaceja in nosijo Louboutinke ali Marc Jacobs čevlje.

Moški smo veliko bolj preprosti. Sicer ne vsi, da ne bom preveč posploševal in komu naredil krivice. Ampak že od nekdaj se sprašujem zakaj hudiča je treba plačati cel kup denarja, da kupiš in nosiš majico s podpisom dizajnerja, ki jo je naredil? Poglejmo primer:

Ta majica sodi v kolekcijo Jean’s Paul Gaultier. Cena niti ni bila tako zanemarljiva. Ampak mi je bila všeč. In na njej je z veliki črkami napisan dizajner.
Če bi živeli v normalnem svetu, potem bi za to, da nosim to majico, dobil jaz plačilo. Ker pa živimo v potrošniškem, pa moram odšteti precej denarja, da lahko nosim njegov podpis na majici!

Se strinjate, da bi bilo potrebno to spremeniti? Ali pa je stvar veliko bolj preprosta kot se zdi. Pač ne nosiš stvari, ki imajo podpis, ali pa so “sponzorske” in je stvar rešena in ni potrebe po kompliciranju stvari!?

Kljub slednjemu pomisleku jaz vseeno verjamem da bi zato, da sem oglasno mesto za dizajnerja, moral plačati precej manjši znesek, kot ga plačam sicer. Pri oblekah, čevljih, ženski večerni toaleti je vse skupaj drugače. Tam nisi v vlogi premičnega oglasnega prostora, ampak kupiš brand zaradi kvalitete, ali pa ker ti je všeč. V primeru majic pa je zgodba obrnjena na glavo in vsaj zame, precej smešna!

Objava Brand names – zakaj plačujemo, če bi morali oni plačati nam?! originalno objavljena na had blog.

V zapisu, Kubanske cigare – Partagas Petit Corona Especial – Made by Hand, sem namignil, da sem dobil cigare po precej ugodni ceni. Vendar nisem omenil kje sem jih nabavil!?

Najprej sem se hotel prepričati, če je s cigarami vse v redu in če je “dobavitelj” pošten tudi ob drugem naročilu. S cigarami je vse v redu in so porekla, kot je napisano – Kuba, oz. odvisno kaj si človek zaželi – sam imam še vedno rad blage okuse – Nikaragva, Honduras.. In tudi druga pošiljka, tokrat Romeo Y Julieta in Macanudo je prišla povsem brez problemov in s pravilno vsebino! Zelo kvalitetno!

In kje to nabavljam? Puroexpress.com – online trgovina s cigarami, ki je stacionirana v Španiji, vendar cigare dobavlja iz Švice?! Zakaj tako? Zaradi davkov! In zato so njihove cene precej smešne in hudičevo nizke.

Seveda te cigare dobi najprej naša carina, jim nabije trošarino in carino in na celoten znesek doda še DDV! In vendar so z vsemi temi dajatvami več kot 30% cenejše kot če bi jih nabavil pri nas (in to z največjim možnim popustom, ki se ga da dobiti pri nas). Prav tako pa imajo pestro ponudbo humidorjev in ostalega asortimana za ljubitelje cigar. Plačilo je mogoče z Viso in vse poteka po zavarovanih kanalih. In pošiljka pride v Sloveniji v (povprečno) štirih dneh!

Objava Kubanske cigare – online nakup preko Puroexpress.com je zakon! originalno objavljena na had blog.

Ne, tale spodnji listek ni dobitnik JackPota na Superenalotto v vrednosti 139.900.000€. Ampak je listek, ki mi ga je prinesla sotviterašica in blogerka Tatjana , po tem ko je na Twitterju objavila, da gre zase vplačati znesek in povabila ostale sotviteraše, da vplača listke in nam jih prinese na tretji TweetMeet. In če se prav spomnim sem bil edini, ki je bil takoj za.

Da ne bo pomote, niti v sanjah si nisem želel dobitka, kaj s takšno vsoto denarja postanejo vsi majhni problemi rešljivi in cel kup ljudi, ki me do sedaj niso niti poznali, bi naenkrat postali moji “najboljši prijatelji”. Sam pač bolj verjamem da bom nekaj imel, če bom nekaj sam ustvaril.

Seveda nisem imel sreče na žrebanju, ampak vsaj enkrat sem igral, oz. vplačal tudi Superenalotto.

Objava Superenalotto – 140 milijonov eurov! originalno objavljena na had blog.

Za vožnjo od New Yorka do Miamija sem prvič uporabljal navigacijo. Bilo je zabavno. In ko sem kupil iPhone 3G sem se odločil, da nanj “našraufam” navigacijo.
Na voljo sem imel par navigacij: sygic navigacijo, iDA (ki je ni več mogoče kupiti?!), Navigon MobileNavigator.. In verjetno bi se našlo še kaj.

Ko sem brskal po netu, sem našel temo na Jabuk.si, ki je opisovala Navigon MobileNavigator in kjer so uporabniki naredili prevod vmesnika in dobil cel kup uporabnih informacij. Cena navigacije je 99,99eura v App Storeu, vendar če se ta znesek deli med 4 uporabnike – (5 jih lahko uporablja iste iTunse) je znesek precej zanemarljiv. Vse skupaj je veliko preko 1.6G in to traja kar nekaj časa, da se sinhronizira. Ampak potem navigacija deluje.

Spodaj so print screeni narejeni včeraj zvečer med vožnjo proti domu. Ugotovitve po prvih kilometrih:

– niso pokrite vse hišne številke
– nove karte
– všečen vmesnik
– hiter začetek delovanja navigacije
– 3d in 2d karte
– na avtocestah se na izvozih prikažejo table na zaslonu
– opozarjanje na hitrost – izredno točno proti Trojanam

Zadovoljen! Vendar bo potrebno narediti teste še po drugih državah, da bom preveril če so mape res kvalitetne. Upam da kmalu!

Objava Navigon MobileNavigator – iPhone navigacija originalno objavljena na had blog.

Pred tremi leti naša držva še ni bila v recesiji, niti še nismo imeli Eura, sem o napitninah zapisal

Gres na bencinsko in ti nekdo ocisti stekla in mu pustis 200 sit. Gres v restavracijo na kosilo in mu pustis 10% od zneska racuna. Gres v trgovino in pustis prodajalki drobiz, ki ti ga vrne. Gres v lokal na pijaco in pustis 300 sit. In to vse v enem dnevu. Prav zanimiva je ta navada napitnin. In ce ne pustis napitnine, te marsikdo prav cudno pogleda, ali pa skoraj da napizdi. Pa se mi poraja vprasanje. A dobi delavka za tekocim trakom, ki ima ze tako zelo nizko placo, kdaj napitnino? A dobi en smetar, ki cel dan prezivi zunaj, kdaj napitnino? A dobi ena tajnica v pisarni, ki pridno in vestno opravlja svoje delo, kdaj napitnino? Ne dobi. Niti jaz ne dobim napitnine za delo, ki ga opravljam. Pa vendar dajem napitnine.

Sedaj imamo euro in recesijo. Odločitev, kolikšna bo napitnina je stvar posameznika. Vendar ko mi prijazna “študentka” očisti vetrobransko steklo na bencinski črpalki, sem v dilemi. Naj ji dam 1€, ali 2€? Po drugi strani sta 2€ precej visok znesek (ponavadi 1/20 zneska za gorivo, ki gre v rezervoar), oz. skoraj steklenička Coca Cole v lokalu.
Kaj pa v lokalu? Ko ti neprijazen študent vrže pijačo na mizo, zraven polije kavo po krožniku in niti na misel mu ne pride, da bi ga zamenjal. Ali si zasluži napitnino?

Med tripom po Ameriki, kjer so me vsi še posebej opozorili na pomembnost napitnin, sem se navadil, da prištejem znesku ki ga dobim na računu vsaj še 15%. In to je pilo vodo.

Pri nas večinoma plačujem z American Express kartico, tako da velikokrat sploh nimam s seboj fizičnega denarja, da bi lahko dodal napitnino. Čeprav poskušam za prijazno postrežbo tudi nagraditi človeka. Je pa res, da je čedalje manj takšnih primerov ko sem zadovoljen s postrežbo in čedalje več “šalabajzerjev“.

Kot sem pred tremi leti zapisal, še vedno drži:

In potem se vprasam, a jaz hodim v sluzbo, da dajem drugim? Potem bi lahko to odstel v napovedi za dohodnino? Mogoce bi bil lahko donator leta? Vem ja, butaste ideje, ampak stvar je precej zanimiva, ce zacnes razmisljati o njej. Pa vendar povsem preprosta! Se pac odlocis in ne dajes vec napitnin. In prisparas denar, ki pa ga zapravis za kaj drugega :) Denar pac mora kroziti. Odlocitev je odvisna od posameznika!

Objava Napitnine v času recesije in eura originalno objavljena na had blog.

Pred časom sem že pizdil nad bankami v zapisu – Banka, kje je moj denar?. Tokrat se zgodba ponavlja, ampak ponavlja se iz meseca v mesec.

Tokratni primer, ko mi je boljša polovica v petek nakazala znesek 3000€ iz računa na Banki Koper na moj račun pri Ljubljanski banki in danes, v tem trenutku še ni duha ne sluha o denarju na mojem računu!

Pfuj, jebemti banke šalabajzerske. Očitno je res kriza v bančnem sistemu, da morajo denar komitentov toliko časa obračati.

Dejansko me v tej zgodbi ne zanima kdo je kriv in kdo ne da denarja naprej. Niti najmanj me ne zanimajo procedure ki potekajo v prenakazovanju denarja med različnimi bančnimi računi. Bolj kot vse to me zanima, katera banka bo krila stroške zamudnih obresti, ki jih bom dobil ob naslednjem računu, ker sem zamudil datum valute!

Nihče, kajne? Seveda. Ampak če bom jaz banko dolžn par €, bom takoj “fasal” zamudne obresti.

Banke, v teh časih, ko rajši reprogramirate posojila “tajkunom”, bi bilo mogoče bolj pametno da bi se ukvarjali z malimi ljudmi, ki sicer res ne prinašamo tako veliko denarja na vaše račune, ampak vsaj ne propadamo, kot propadajo “tajkuni”.

Pfuj, jebemti banke šalabajzerske.

Objava Pfuj, jebemti banke šalabajzerske originalno objavljena na had blog.

Rdeči noski so humanitarna, nevladna in nepridobitna organizacija posebno izšolanih klovnov, ki bolnim otrokom v bolnišnice prinaša radost, razumevanje, tolažbo in življenjski pogum. Poslanstvo Rdečih noskov je redno obiskovanje obolelih otrok v slovenskih zdravstvenih ustanovah.

Pomagate lahko z donacijami Rdečim noskom:

– z donacijo prek SMS sporočila – pošlješ SMS z besedo NOSKI na številko 1919 in prispevaš 1 EUR
– z donacijo na transakcijski račun – znesek nakažete na Društvo za pomoč trpečim in bolnim – RDEČI NOSKI, Prušnikova ulica 28, 1210 Ljubljana – Šentvid, TRR: IBAN SI56 2900 0005 5219 532 odprt pri UniCredit Banki Slovenija d.d. ali IBAN SI56 1010 0004 4317 355 odprt pri Banki Koper d.d..
– z donacijo dela dohodnine

Jaz podpiram Rdeče noske, kaj pa TI?!

Objava Podpiram Rdeče noske originalno objavljena na had blog.

Zgodba temelji na resničnih osebah in resničnih podatkih (zaradi zasebnosti sem osebne podatke odstranil). Opisuje primer kako lahko pride do zlorabe raznih SMS kvizov, SMS klubov in vsega ostalega v kar je zadnje čase tako preprosto vstopiti in precej težje izstopiti.

Kolega, ki je doživel to zgodbo želi opozoriti ostale uporabnike, naj bodo previdni pri teh zadevah in naj se zavedajo da gre za njihov denar!

Včeraj sem na Si.asistentu opazil zaračunan znesek v vrednosti 2,070 + ddv z dne 28.03.2009 ob 08:41:01 na telefonsko število 38640xxxyyy s številke 3737

Takoj sem klical na Simobil in so mi povedali da sem prejel komericalno sporočilo od HardLab d.o.o. in sem poslal e-mail na njihovo podporo.

Pozdravljeni.
Danes sem na Si.asistentu opazil zaračunan znesek v vrednosti 2,070 + ddv z dne 28.03.2009 ob 08:41:01 na telefonsko število 38640xxxyyy s številke 3737 .

Ker navadno ob sobotah tak čas še spim, sem takoj pogledal v zgodovino prejetih in poslanih sms-ov in mms-ov, kjer nimam zabeleženih nikakršnih komercialnih sporočil. Poklical sem na Simobilovo brezplačno linijo, kjer so mi povedali da gre za prejeto sporočilo, ki je bilo poslano iz vašega podjetja. Ker nimam nikakršnega dokazila, da sem ta sms sploh prejel, bi želel vedeti, od kod vam moji podatki in kdaj sem se včlanil v vaš klub in vam dovolil pošiljanje plačljivih vsebin (ki jih sploh ne prejmem). Če mi ne morete utemeljiti svojega ravnanja, s čimer mislim na pošiljanje plačljivih sms-ov, vas bom primoran prijaviti na Zvezo potrošnikov Slovenije.

Naj pa vam povem le to, da so pri Simobilu že zablokirali prejemanje vaših sporočil na mojo številko.

Ker sem zelo previden pri dajanju svoje številke in posebej pazim, da se ne bi včlanjeval v takšne in drugačne klube, sem zelo presenečen in razočaran nad nekorektnim dejanjem, ki ste ga izvedli. Verjetno sem le eden izmed mnogih, ki ste ga na nepošten način prikrajšali za 2eura. Sem pa najbrž eden redkih, ki je to tudi opazil.

V pričakovanju vašega odgovora vas pozdravljam.

Dan kasneje so mu odgovorili sledeče:

Pozdravljeni,
Številka 040xxxyyy je bila prijavljena preko prijavnice nagradne igre Na zabavi na ime XXXXZZZZ. Številko nam je posredovalo podjetje LOP doo, ki je organizator te nagradne igre. Ker niste XXXXZZZZ in nič ne veste o tej nagradni igri vam bomo na številko 040xxxyyy izdali dobropis v znesku poslanih smsov z naše strani. Dobropis bo viden na računu od Simobila. Številko pa smo tudi uspešno odjavili od prejemanja sporočil zabavne in informativne narave 1.4.2009 ob 10:02:03. Za nastale nevšečnosti se opravičujemo.
Lep pozdrav

Prav tako sem prejel od Simobila sledeče:

Spoštovani gospod !

S strani zunanjega ponudnika komercialnih sporočil smo prejeli obvestilo, da so vam bile na predhodnih računih preveč zaračunane storitve v višini 4,98 eur z ddv. Za nastalo neprijetnost se iskreno opravičujemo in vam navedeni znesek priznavamo kot dobropis na naslednjem izdanem računu.

Zahvaljujemo se za vaše razumevanje in vas lepo pozdravljamo.

Problem ni v denarju! Gre za princip. Gre preprosto za to, da bi po tej logiki vsak človek lahko ustanovil svoj SMS klub in vanj vpisoval neskončno število GSM številk, ki bi jih naključno generiral in jih povezal z naključnimi imeni!

Seveda bi računal na to, da ljudje ne preverjajo svojega GSM računa ki ga dobijo konec meseca in da predplačniki ne vedo koliko denarja imajo na svojem računu v vsakem trenutku.

In če bi to storil pri 10000 ljudeh (kar niti ni tako velika številka glede na penetracijo mobilnih telefonov v Sloveniji), bi bil račun mesečno bogatejši za 50.000 eurov! Kar pa ni mačji kašelj.

Definitivno bo treba nekaj narediti na tem področju, da se zaščiti potrošnike, ki niso dovolj pazljivi. Ker je ta način “pobiranja prijav” precej nov, si ga verjetno vsak interpretira po svoje. Ampak v takšnem primeru najbolj “nastradamo” potrošniki, ki nič hudega sluteči plačujemo za stvari, ki jih nismo “naročili”. In ker se vse storitve prenašajo na mobilnike bo čedalje več takšnih in drugačnih poskusov izkoriščanja ljudi!

Preverite svoje mesečne telefonske račune. Mogoče boste presenečeni nad kakšnimi številkami!

Objava SMS kvizi, SMS klubi in zavajanje javnosti originalno objavljena na had blog.

Pred parimi dnevi je slovensko javnost močno razburkal Danilo Türk, ko je v Trbovljah ob dnevu žena povedal, da ga drugorazredne teme tisti dan ne zanimajo. Slovenija je skočila v zrak in obtožbe so se vrstile. Med drugim tudi pozivi k odstopu legitimno izvoljenega predsednika.

Ampak gremo k drugorazrednim držvljanom. V deželi kjer sta se še pred časom cedila med in mleko, kjer je kruh gledal iz smetnjakov, kjer smo imeli v nebo vpijočo gospodarsko rast in kjer skoraj ni bilo korupcije, ni nič več tako kot je bilo. Namesto tajkunov s katerimi so nam nekateri metali pesek v oči imamo podjetja, ki imajo skoraj milijardne dolgove do bank, vsak dan večje število nezaposlenih, podjetja, ki ne morejo izplačati plač za mesec januar in imamo predsednika ki zaradi varčevanja sam plačuje reprezentačne kavice in ne zaposli PR-ovca, ki bi mu svetoval da se njegovi funkciji ne pritiče, da o nekaterih stvareh, kot je naprimer izguba nedolžnosti, razlaga širnemu občestvu. Imamo tudi evroposlanca ki je najmanj aktiven, vendar ga je povsod dovolj. Ampak to ni pomembno!

Dejstvo je, da imamo ljudi, ki se ne morejo s svojimi osebnimi dohodki, ali pa s socialno pomočjo, prebiti skozi mesec. In zato se je pred parimi dnevi odprla prva SOS trgovina, kjer lahko ljudje, ki ustrezajo določenim merilom, za določen znesek mesečno nakupujejo prehrambene stvari. Vendar mi par stvari ni povsem jasnih.
Za to, da kupuješ v tej trgovini moraš s seboj prinesti dokazila o dohodkih in imaš določen znesek, ki ga lahko mesečno porabiš v takšni trgovini:

enočlansko gospodinjstvo – prihodek manjši od 500 evrov – kupili za 25 evrov blaga dvočlansko gospodinjstvo – prihodki manjši kot 800 evrov – kupili za 40 evrov
tričlanska družina – prihodki manjši kot 1.000 evrov – kupili za 50 evrov
veččlanske družine – prihodki manjši kot 1.200 evrov – kupili 60 za evrov

Trgovina ne kupuje izdelkov ki jih prodaja, ampak jih donatorji podarijo trgovini.
Zakaj hudiča pa se potem ti izdelki prodajajo SAMO 40-70% ceneje? A mora tudi na račun teh ljudi nekdo bogateti?

Za to, da lahko ljudje kupujejo v trgovini morajo s seboj prinesti plačilne liste ali druga dokazila in dobijo kartico s katero lahko kupujejo potem v njej.
Ali ni dovolj, da so ljudje izgubili službo in živijo na robu revščine. Sedaj pa jih je treba še dodatno označiti, da se ve, kam spadajo?

Rdeči Križ in Karitas opravljata precej podobno nalogo, s tem da ne prodajata izdelkov, ampak jih dajeta. Prav tako pa sta sofinancirana s strani držve, kot je prva SOS trgovina?!

Če se sedaj ukvarjamo s povojnimi poboji in Dimitrijem Ruplom, bi mogoče lahko se tudi kaj več pogovarjali o ljudeh, ki živijo na pragu revščine. Ki se jih ne sreča v nakupovalnih središčih in ki živijo za štirimi stenami.

Takšni ljudje, ki so pridno delali polovico življenja, pa vendar so se znašli brez zaposlitve, ali pa upokojenci, ki dobijo minimalne pokojnine, so izgubili svoje dostojanstvo, vendar tega ne kažejo. Imajo otroke, ki jih je potrebno obleči in šolati, pa vendar jim ne morejo nuditi vsega, kar si otroci zaslužijo.

In ti ljudje niso drugorazredni, da ne bo pomote, ampak so spoštovanja vredni ljudje. Mogoče bi se lahko namesto o povojnih pobojih začeli pogovarjati o naših resničnih problemih, ki so tukaj in zdaj in ki so bolj pereči kot pa davno pozabljena zgodovina. In verjetno bi ena Patrija manj (btw. kolikšen je že znesek penalov??!!) prinesla precej hrane za ljudi, ki živijo na robu revščine!

Objava Drugorazredni držvljani in SOS trgovine originalno objavljena na had blog.

Marjan Kramar, sokrajan in sedanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je na to delovno mesto prišel 1.2.2004. In zadnje mesece so ga mediji polni z njegovo nagrado v znesku milijon eurov.

Znesek ki se nam, povprečnim davkoplačevalcem, zdi enormen in si niti ne predstavljamo kako lahko nekdo dobi takšno nagrado, sploh v času ko se firme zapirajo čez noč in delavci ostajajo na cesti in ko se taisti davkoplačevalci pritožujemo čez NLB, ki je v zadnjem obdobju začela zaračunavati vse, kar se zaračunati da (dvig denarja na drugih avtomatih, zaračunavanje storitve Klik,…).

Minimalna plača novembra 2008 je bila 589,19€ – 1689 mesecev bi moral delati za takšno odpravnino, oz. 141 let! Nekateri pa dobijo takšno nagrado v petih letih?!?

Vendar…

Ali je za pogodbo, ki jo je podpisal Marjan Kramar res on kriv? Ali je sam določal pogoje, pod katerimi je prevzel vodenje NLB-ja? Ali so to storili drugi?
Če je sam sestavil svojo pogodbo in v njej vključene klavzule glede zneska nagrade in so to nadzorniki “požegnali”, potem se je dobro znašel. In če so nadzorniki sprejeli takšne pogoje, bi bilo mogoče smiselno da bi se takrat pojavile polemike o teh številkah. In ne ko se končuje njegov mandat in odhaja!

Ampak v vsakem primeru so za to krivi nadzorniki, ki so dovolili to! In v takšnem primeru bi bilo potrebno ukrepati. Zakaj pri nas nihče ne odgovarja s svojim premoženjem? Zakaj ni nobenih odgovornosti, so samo bonitete in visoke sejnine in odpravnine in visoke nagrade?

In kolikor sem že “fovš” Marjanu Kramarju za njegov milijon €, toliko bolj sem jezen na ljudi, ki podpisujejo takšne pogodbe in se potem skrivajo. Seveda bi bila najbolj elegantna poteza, če bi se Marjan Kramar sedaj odpovedal svoji nagradi, kajne? Vendar zakaj? Opravljal je svoje delo, očitno uspešno in v skladu s svojo pogodbo mu ta znesek pripada. Zakaj bi se nagradi odpovedal? Ker je recesija? Ker si ljudje tako želijo? To bi bil populizem, ki ga on ne potrebuje, verjetno tudi ne potrebuje mio€?! Ampak Pahor bi definitivno naredil to?!

Volk sit, koza cela, nekoga pa bi bilo potrebno obesiti za jajca!

Objava Marjan Kramar – Človek za Milijon Eurov originalno objavljena na had blog.