Včerajšnji kolaps prometa v Šiški in okolici ni bil posledica prometne nesreče, ampak je bil “krivec” za to Denis Avdić in predstava Janezi2, ki je bila razprodana tri večere zapored. Po skromni oceni je bilo v dvorani Tivoli preko 3500 ljudi, ki so imeli po koncu predstave težave s čeljustjo, saj so jih Denis Avdić, Martin Golob, Cene Prevc, Miha Deželak, Gašper Bergant, Uroš Kuzman, Rok Škrlep in Aleš Novak nasmejali do solz. Kapo dol, ekipa!
- Denis Avdić odgovarja na laži desnih debilov na internetih
- Borut Pahor in Vitapur in gola blondinka / zanj dno nima dna
- Greš na knjižni sejem in prideš domov z ilustracijo Pike Nogavičke avtorja Denisa Polanca
Sam zadnjih deset let nisem hodil na “standup” dogodke, ker sem se jih v nekem obdobju “prenažrl” in ugotovil, da je vse bolj ali manj enako. Da mi niso všeč šale, ki so preveč na prvo žogo. In Janezi2 so povsem nekaj drugega. So zgodbe, zgodbe, ki nas spomnijo na neke dogodke v času in prostoru, ki smo jih ali pa jih tudi še vedno doživljamo. Je preplet tistega, kar je v nas in kar čutimo. To, da se tri ure smejiš kot “zapohana mačka” je pač zgolj posledica ljudi, ki so na odru držali tempo in priznam, da me je v nekem trenutku postalo strah, da ne dobim v glavo kakšne proteze …
Vsak od sodelujočih je že sam po sebi posebnost. Denis Avdić je tista oseba, s katero se ne strinjaš vedno, ampak človek ima ogromno srce in je eden izmed redkih Slovencev, ki je dejansko zvezdnik, ampak tega ne prizna in se tudi ne obnaša tako. Čeprav bi se lahko. Golob je influencer med župniki, človek, ki mu uspe, da o veri govorijo tudi tisti, ki navadno ob nedeljah raje preverjajo akcije v Hoferju. Cene Prevc je dokaz, da so športniki lahko normalni ljudje, čeprav skačejo s hribov, ki se jim večina nas izogiba tudi peš. Deželak je človek, ki se požene na kolo za vsak namen, in če bi mu rekli, da mora do Lune, bi verjetno samo vprašal, če bo vmes kakšna malica.
Bergant je klasik. Humor, ki ga ali razumeš ali pa te morda malo preveč boli, ker je preblizu resnice. Kuzman pa profesor, ki je naredil stand-up iz matematike in nas vse prepričal, da neke formule niso bile tako travmatične, kot so bile v resnici. Škrlep in Novak dodata tisti dvojni odmerek humorja, ki ga v Sloveniji pogosto potrebujemo, ker če se že ne moremo smejati politiki, se lahko vsaj sebi.
Projekt Janezi2 ima nekaj, kar redko vidimo. Energijo, spontanost in občutek, da so fantje tam zato, ker jim je dejansko zabavno. Ne zato, ker morajo, ne zato, ker bi si želeli še en projekt za CV. Ampak ker je vse skupaj ena slovenska mešanica, ki jo lahko uživaš, tudi če čisto ne razumeš kaj je to “fake taxi”.
Najbolj fascinantno pa je, da je celotna zasedba tako raznolika, da bi v vsaki normalni državi potrebovala prevajalca. Pri nas pa to deluje. Zelo dobro. Ker mi pač znamo živeti z absurdi. Znamo sprejeti, da je župnik lahko tudi komik. Da se smučarski skakalec znajde ob radijskem “pranksterju”. Da profesor matematike deli prostor z navihanimi stand-up humoristi. In da so vsi med seboj enaki in se tudi razumejo. Spomini na Krk pač povedo veliko in še več.
Janezi2 so ogledalo slovenske družbe: veliko zabave, malo moraliziranja, malo ironije. In ravno to je razlog, da bo zadeva delovala. Ker je iskrena. Ker ni narejena, da bi bila popolna. Ampak da bi bila slovenska.
Če imaš možnost, potem si oglej to predstavo. Ne bo ti žal. Čeprav so stoli v Tivoliju trdi in nisem navajen sedeti skoraj 3 ure pri miru. Denis, kapo dol za to nadaljevanje projekta. Nejc, tebi pa hvala!
