Pred časom sem dobil povabilo, da se udeležim brainstorminga na temo Ali naj Vichy bloga, oz. ali naj ima Vichy svoj korporativni blog?
Moj odgovor na to vprašanje je DA!
Primerov dobre prakse iz Slovenije ni ravno veliko, vendar so: Twingo blog, Slovenski TechNet blog, Poper blog, Formitas blog in tudi Siol ga je pisal (nekaj časa).
V tujini je vsa stvar precej drugačna: General Motors, Ask, LinkedIn, Digg, Dell, Yahoo!, Facebook, Flickr, Adobe, Google, Boeing, Monster, Kodak, Delta

V tujini ima vsako podjetje svoj blog, v Sloveniji pa imajo podjetja spletno stran, kjer vsake kvarte objavijo kakšno novico ali dogodek. Komuniciranje z javnostmi pa poteka izključno preko PR sporočil, dočim v tujini javnost nagovarjajo tudi preko blogov.

In seveda je bila moja iztočnica na brainstormingu, da naj Vicy bloga! Dekleta, ki so bila prisotna, so bila malce prestrašena, saj niso imela izkušenj z bloganjem, imele pa so izkušnje s PR članki in korporativnim komuniciranjem, ki pa na blogu ne pride prav!
Sam sem zagovarjal tezo, da na blog ne sodijo PR članki, da so na blogu lahko predstavljeni novi izdelki, vendar na način, ki ga razume povprečen uporabnik interneta, da morajo imeti zapisi osebno noto, s katero se bodo bralci poistovetili, da je treba komunicirati preko komentarjev s samimi bralci, kajti le tako se bo videlo, kaj si kdo želi in pa seveda, da lahko Vichy pričakuje tudi negativne odzive bralcev in bralk, ki pa naj bodo samo vzpodbuda na nadaljni poti. Veliko težje je pisati, če ni nobenega odziva, kot pa če ti nekdo sugerira v katero smer naj se vse skupaj zapelje. Zanimivo je, da je drugi bloger, ki je bil na tem mitingu, zagovarjal povsem drugačna stališča, s katerimi pa se nisem mogel strinjati. Ampak to je že druga zgodba.

Mesec dni kasneje, jim gre pisanje Vichy bloga, kljub začetnemu strahu, dobro od rok. Prav tako pa so pripravili zanimivo nagradni natečaj

Zakaj se več naših podjetij ne odloči za komunikacijo z javnostmi preko bloga? Ali to res vzame preveč časa? Ali je to res nesmiselna komunikacija? Ali pa je blog po treh letih, odkar je močneje prepoznaven v Sloveniji, še vedno neke vrste bav bav in smo blogerji še vedno ekshibicionisti in ljudje brez življenja (po S. Obolnar).
Zakaj domača podjetja ne omogočajo dvosmerne komunikacije, ki je v sedanjem času zelo pomembna, zakaj se je potrebno zapirati pred svetom, ko pa se ves svet odpira.

Zakaj pisati korporativni blog? Precej podobno vprašanje, kot se zastavlja vsakemu blogerju –

Če odmisliš, da se z blogom ne da obogateti, oz. zaslužiti zneska, ki bi bili višji od enega spodobnega kosila, če odmisliš, da si lahko tarča posmeha, če odmisliš, da se lahko vsak, ki ima minuto časa, v komentarjih ukvarja s tvojim načinom razmišljanja, ali celo življenja in ti direktno, brez argumentov pove, da nimaš pojma, če odmisliš da ti pisanje bloga vzame dnevno lahko precej, ali zelo malo časa, če odmisliš da te bloganje zasvoji, če odmisliš, da se v končni fazi spremeni tudi sprejemanje sveta in stvari…
Ampak jaz se ne sprašujem, zakaj bi koga odvrnil od pisanja bloga, kot sem to poskušal v prejšnjem stavku, ampak zakaj bi kdo začel pisati blog!
Ker zapišeš svoj pogled na dogodke in situacije, ker lahko predvidevaš kaj se bo zgodilo čez čas in potem vidiš ali si se motil ali imel prav, ker lahko sporočaš ljudem, ki so ti blizu, pa vendar jih ne vidiš vsakodnevno, kaj se dogaja, ker lahko tvoje besede vzamejo ljudje za svoje in te začnejo brati in spremljati, ker je blog kanal, preko katerega se lahko prav dobro sprostiš, ker si s tem lahko delaš portfolio, ker spoznavaš nove ljudi, blogerje in bralce, ki jih sicer ne bi nikoli imel možnosti spoznati, ker si del social networka, ki raste in se širi, ker sodeluješ v nečem novem in zanimivem, ker spoznavaš razmišljanje komentatorjev, ker opazuješ svet, ker razmišljašâ€¦

- zakaj pisati blog?

Zakaj nismo volilci obveščeni o tem, kaj počnejo naši politiki? Zakaj ni Slovenija prva držva, kjer bi morali politiki, ki so izvoljeni od ljudstva in nas zastopajo doma in v tujini, pisati bloge.
S tem ne mislim, da bi morali pisati o svojem privatnem življenju! Še daleč od tega. Vsak od piscev bi lahko bil po svoje kreativen in poskušal čim boljše predstaviti področja na katerih se službeno udejstvuje. Lahko bi pisal o vsem, kar bi si želel. Mogoče bi v končni fazi ugotovili, da imamo precej nepismenih politikov! Za njih bi potem verjetno blog pisali njihovi PR predstavniki.
In zakaj bi morali politiki pisati blog? Preprosto. Ker gre denar za njih iz mojega, tvojega, našega žepa, bi morali imeti vpogled v njihovo delo. Kajti za marsikaterega poslanca sploh nimam občutka, da bi kaj delal, oz. sodeloval v kakšni stvari.
Z blogom bi stvari postale transparentne in politiki bi prišli precej bolj v stik z ljudstvom, “ki jih obožuje” in tudi mi, davkoplačevalci, bi vedeli, če smo pravim namenili svoj glas.

- zakaj politiki ne pišejo blogov?

Povezane vsebine

• Prenovljena Domenca
• Pregled leta 2008 – junij
• Blogerji smo kurbe za eno noč – Domen Savič – blogolog
• Blogres – live
• Blogerski test – novi Renault Twingo

Zadnje fotografije

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•